Hrvaška vlada pripravlja dokončno rešitev za posojilojemalce v švicarskih frankih. Potem, ko je švicarska centralna banka na začetku letošnjega leta prenehala vzdrževati tečaj med frankom in evrom, se je začel tečaj švicarskega franka naglo krepiti. To je seveda povzročilo nemalo težav posojilojemalcem v številnih državah srednje in vzhodne Evrope. Ti so bili naenkrat v nacionalni valuti dolžni bistveno več, za mnoge pa se je večletno odplačevanje posojil skoraj izničilo.
Info
Infokoncentrat na rojstni dan Jaserja Arafata in Avgusta ?ernigoja za?enjamo tam, kjer bi bilo dobro, da bi presedeli ?e kako uro, ?e ju ne poznate ? v ?olskih klopeh. Z izpitom iz maternega jezika se danes za?enja jesenski rok splo?ne in poklicne mature. Prijavljene na splo?no maturo ?aka pisanje eseja in naloga iz raz?lembe besedila, kandidate na poklicni maturi pa nalogi iz raz?lembe in interpretacije besedil. Kandidati bodo z uspehom na splo?ni maturi seznanjeni 16. septembra, na poklicni pa 7. septembra. Z za?etkom septembra pa se pri nas za?enja tudi pouk.
Za?enjamo pred doma?im pragom. Dobesedno ? na Koro?ki cesti. Po uspe?ni akciji dru?tva Hi?a!, ko je bila Koro?ka zaprta za en dan, se dogodi novo zaprtje omenjene ceste. Le-ta se odvije v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Od 30. avgusta bo na tej cesti od Pre?ihove do Strossmayerjeve ulice le enosmerni promet, od 6. do 27. septembra pa se bo pridru?ila zapora prometa od Strossmayerjeve do Glavnega trga, v katerego bodo imeli vstop le avtobusi, taksiji, kolesarji, intervencijska vozila, dostava in vozila stanovalcev.
Gr?ija je danes Evropski centralni banki pla?ala 3,4 milijarde dolga, ki bi zapadel prav na dana?nji dan. Nem?ka tiskovna agencija dpa pa poro?a, da so Gr?iji iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ?e poslali 13 milijard evrov v prvem delu prve tran?e iz novega paketa evropske pomo?i. Prvi mo? mehanizma Klaus Regling je dejal, da bo izpla?ilo Gr?iji omogo?ilo nov za?etek. S 13imi milijardami bo Gr?ija popla?ala obveznosti Mednarodnemu denarnemu skladu in centralni banki.
V torek je ameri?ka Uprava za hrano in zdravila odobrila prodajo ?enske viagre s tr?nim imenom Addyi. Zdravilo za spodbujanje spolne sle pri ?enskah je za razliko od modre Pfizerjeve tabletke za mo?ke, ro?nate barve. Barva pa ni edina razlika med tabletkami. Addyi deluje na mo?gane in in jo je potrebno jemati vsako no?, ne zgolj po potrebi. Zdravilo bodo lahko prodajali samo zdravniki in farmacevti, ki bodo opravili poseben te?aj. Tabletke imajo namre? veliko neprijetnih stranskih u?inkov. Nekateri med njimi so vrtoglavica, omedlevanje, slabost in zaspanost.
Vročina pritiska na vso moč. V spodnje čtajerski prestolnici se hladimo na različne načine, tudi tako, da se zasanjano oziramo nazaj v leto 2008. Se spomnite, kaj se dogajalo takrat? Ste že pozabili? Dovolite, da Vam osvežim spomin!
Davnega leta 2008 je pod taktirko jeklenega župana Franca padla odločitev:
Ker so pasji kakci za ve?ino najve?ja te?ava na svetu, se spodobi, da dana?nji Info koncentrat za?nemo z novico o re?evanju te te?ave.
V protestih proti korupciji in ?ibkemu gospodarstvu so v nedeljo na ulicah brazilskih mest protestirale mno?ice ljudi, ki so obenem pozivale k odstopu predsednice Dilme Rousseff. Demonstracije so potekale v ve? kot 100 mestih po vsej dr?avi in so bile najbolj mno?i?ne v zadnjih nekaj mesecih, poro?a francoska tiskovna agencija AFP. Po podatkih policije naj bi protestiralo okoli 900.000 ljudi, organizatorji pa trdijo, da je je bilo protestnikov okoli dva milijona.
Ameri?ki spletni velikan Google je od Evropske komisije dobil ?e tretji podalj?ek glede odgovora na obto?be, da izkori??a monopolni polo?aj svojega spletnega iskalnika. Evropska unija je postopek proti Googlu spro?ila aprila in mu dala deset tednov ?asa za odgovor, kar je potem podalj?ala do 17. avgusta, sedaj pa do konca avgusta. Komisija je za?ela obdelovati Google ?e novembra 2010, ko se je konkurenca za?ela prito?evati zaradi prevladujo?ega polo?aja na trgu spletnih iskalnikov. Google meni, da ima pa?
Hvala, da ste nam pripustili izraziti tudi naše mnenje glede reševanja grške dolžniške krize. Na žalost je bilo v prejšnji oddaji izrečenih preveč komunistično-keynesianskih ideoloških zmot iz ust poslanca poslanega iz Zadružne Levinje (ZL), ki se bori. Te levje zmote so nevarne in imajo tudi levji delež pri vzrokih za nastanek grške in vsekakor tudi globalne krize. Na kratko povedano - ti levi so bili, tako kot že so, torej po svoji naravi in v svojem bistvu - preveč požrešni. Mi ne potrebujemo požrešnih, potrošnih levov - bog varuj, da ne.
