Rajko Kotnik, 22. 7. 2015, Polizika

Napovedani veliki intervju, ki sta ga z mariborskim županom dr. Andrejem Fištravcem opravila Dragica Korade in Igor Selan, objavljen je bil  v tokratni sobotni prilogi Večera, je zame veliko razočaranje predvsem zaradi vprašanj, ki so izven dometa občinske politike in splošnih poraznih razmer v mestu. Posvetiti velik del intervjuja z »vstajniškim« županom, ki to več noče biti, vprašanjem, ki so povezana z  zadnjimi evropskimi dogajanji, se mi zdijo izven konteksta intervjuja.

Matej Regent, 22. 7. 2015, Izpostavnik

Že čez trinjast dni bo festivalski Tolmin poskrbel za štiridnevni (op.p. 4.–7. 8. 2015) oddih punkrockerjev, ki skozi vse leto politikom kažejo dvignjen sredinec in državljanske ovce opominjajo na njihove pravice ter moč. Zato si tudi punkrockerji zaslužijo svoj počitek, ki jim ga ob smaragdni reki Soči zdaj že petič zapored pripravi Punk Rock Holiday, ki letos nosi oznako 1.5.

Spoštovano poslušalstvo željno slovenske moderne poezije, pozdravljeni v rubriki za sentimentalizmu naklonjene duše; Kulturno minutje. Poezija, ki jo bom bral in interpretiral danes je močno simbolistično obarvana in kot se za pristno slovensko poezijo spodobi s seboj prinaša tudi kanček ruralnosti. Bodi si natolcevanja dovolj, preidimo k bistvu.

Matej Regent, 19. 7. 2015, KoncertRacija

Čeprav smo sredi poletja, ko se naši možgani večinoma ukvarjajo z žejo in ohlajanjem pregretega telesa, pa tokratni naslov ne govori o počitku. Govori o punku, ki nikoli ne počiva, saj zablojeno človeštvo nujno potrebuje svoje ogledalo in injekcijo realnosti, ki je daleč od medijskega pričevanja in vzpodbudnih laži pohlepnih državnih voditeljev.

V Italiji odločitev oblasti o namestitvi migrantov v lokalne skupnosti sproža proteste domačinov. Na severu Rima so protestniki postavili blokado pred nekdanjo šolo, kjer naj bi streho nad glavo dobilo okoli sto beguncev, prišlo je tudi do spopada s policijo. Na kraj dogajanja se je nato pripeljal avtobus z begunci, ki so ga protestniki ustavili, nekateri med njimi so nanj celo metali kamenje. Avtobus za zdaj še vedno stoji pred nekdanjo šolo, varujejo pa ga posebne policijske enote.

Anonimnež (ni nepreverjeno), 15. 7. 2015, Polizika

V nedeljski delovni lenobnosti sem z namenom pisanja pričujočega prispevka želela ubrati bližnjico. Izhajala sem iz prepričanja, da bo pisarija, s katero sem se občasno in predvsem v mislih mučila že nekaj dni prej, nekako sama od sebe stekla, če bom obnovila površno znanje o zgodovini delavskih bojev, ki so se manifestirali v obliki zavrnitev dela. Izhodišče prispevka, ki je bilo v mislih že nekako določeno, sem namreč po vsej sili želela zvezati z nekim drugim načrtovanim premislekom, ki se mi po mislih iz več razlogov mota ravno tako že od prej.

Grški premier Tsipras je pred težko nalogo. Poslance Syrize mora prepričati, naj v sredo v parlamentu potrdijo ukrepe, ki jih upniki zahtevajo pred začetkom pogajanj o novem programu pomoči. Del Syrize reformam nasprotuje, v sredo pa se obeta tudi več stavk. Voditelji evroobmočja so sicer dosegli dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj, a so tudi zahtevali, naj Grčija do srede sprejme niz najnujnejših ukrepov. Ti se med drugim nanašajo na davek na dodano vrednost, pokojninski sistem in zagotovitev neodvisnosti državnega statističnega urada.

Finančni ministri območja evra so po maratonski razpravi prišli do dogovora glede finančne situacije in pomoči Grčiji. Celoten triletni program pomoči naj bi bil težek od 82 do 86 milijard evrov, pri čemer bodo institucije preučile možnosti za zmanjšanje obsega s fiskalnimi alternativami ali večjimi prihodki od privatizacije. Do 20. julija Grčija nujno potrebuje sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa še dodatnih pet milijard evrov.

Grčija je v četrtek ponoči šefu evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu poslala konkretne reformne predloge, ki naj bi jih izvedla v zameno za nova finančna sredstva. Tiskovni agenciji dpa in AFP poročata, da so konkretni predlogi reform grške vlade precej podobni tistim, ki so jih zahtevali mednarodni upniki preden so se pogajanja o nadaljevanju finančne pomoči zadolženi evropski državi v zameno za reforme junija prekinila. Grki naj bi ponudili koncesije glede davka na dodano vrednost (DDV), pokojninske reforme in davčnih stopenj za otoke.

Jutri bo Evropski parlament odločal o predlogu, ki bi lahko omejli »svobodo panorame«. Pri predlogu gre za pravico do objavljanju slik javnih zgradb in umetniških del na spletu. Odbor za pravne zadeve v Evropskem parlamentu je razpravo o tem začel na iniciativo poslanke Julie Rede, ki je predlagala, da bi bila uporaba fotografij ali posnetkov del, ki so razstavljeni na javnem mestu, dovoljena oziroma neomejena.