Okej, ljudem še vedno ni ravno jasno, kaj za vraga sploh je ta hudičevi anarhizem. Kot prvo, ni hudičev, saj je brezbožen, obstoj hudiča pa predpostavlja tudi obstoj boga. QED. Kot drugo, navkljub nasilni zgodovini, ne gre za nikakršno zagovarjanje kaosa, prej obratno - anarhistično nasilje izpred sto, dvesto let je bil kvečjemu odgovor na nasilje države. Anarhizem je enostavno želja, instinkt, nuja po svobodi, ki jo lahko omejijo le podobno svobodni ljudje, ne pa nekakšne izmišljene hierarhične strukture, kot je na primer država.

Naj vam povem anekdoto:

Predlani je neki dunajski nepremičninski mešetar najnižje sorte - saj veste, premožen, povezan s kapsi in z mafijo, ne izbira sredstev, da lahko poceni kupi in drago proda - kupil starejšo meščansko zgradbo. Želel jo je predelati v enega od onih pol legalnih samskih domov, saj veste, dvajset poljubnih balkancev v eni sobi in tako. Ampak, klinc, ko se trmasti prebivalci niso hoteli izseliti iz stanovanj, ki jih je želel predelati. Tako je ubral nekoliko drugo taktiko.

Drage moje, dragi moji, opravičujem se za nekoliko prerano verbalno ejakulacijo. Gobcal bom namreč o osmem marcu. Čedalje bolj izrinjenim in zanemarjenim praznikom, vrinjenim nekako na silo tja med valentinovo, ko nam amerikanci pravijo, da bi se morali imeti samo en dan v letu radi, in materinski dan, s katerim želi predvsem cerkev spet reducirati žensko na kirche, kuche und kinder.

Nimam junakov, nimam države, nimam plemena. Ne priznavam ne bogov ne mitov. Sem, to je pa približno tudi vse, kar imam o sebi za povedati. Da, eden od mojih prednikov je bil tudi Karel Veliki. In prej kot ne tudi Džingiskan. Pa kaj. Verjetno sta bila tudi tvoja - geometrična rast populacije in veliko število nezakonskih potomcev to naredi praktično za gotovost.

Public Enemy so pred toliko in toliko leti rekli Don't believe the hype!

Glejte, priča smo naravni katastrofi, toliko že je res. Škode je veliko, pa še več je bo. Poplave bodo nastopile, ko se vse skupaj odtali. Imamo polomljeno vejevje, ki bo zajezilo kakšne hudournike, ki bodo pridobili na moči, vse to štima. Tudi promet bo še dolgo oviran, vključno z dotokom kakšnih ključnih dobrin via Luka Koper.

Ekola, uspešno smo zdilali luknjo! Neki Kanadsko-kuvajtski Sirijec, ki ima firmo v Mariboru, je zanjo odštel dobro četrtino cene, ki jo je Franca pred leti plačal za odkup zemljišča, na katerem naj bi stal Maks. Super.

Ampak danes se ne bom vtikal v Fištrekove poslovne prakse - oh, da, mariborski pogajalci so znani po svojih sposobnostih - niti v not-so-kosher implikacije, da kuvajtčani radi financirajo mednarodne univerze, ki služijo kot rekrutni centri za al-kajdo. Jebenti, pri taki upravi so mednarodni teroristi kvečjemu dobrodošli v mestu, kajne?

So trenutki, ko bi najraje vse skupaj steral v tri materine, vrgel puško v koruzo in se posvetil poeziji, filozofiji in masturbaciji. Aktivistično življenje je pač dokaj nehvaležna reč, trošiš čas, voljo in energijo, dobrobiti pa bodo najverjetneje žele šele generacije, ki pridejo za nami. In zato ne bi smelo biti presenetljivo, da te bodisi objem čednega dekleta, bodisi nekoliko siv in žalosten dan, bodisi kakšen majhen in sicer čisto nepomemben opravek tako zlahka  vržejo iz tira in bi najraje odmislil vso to realpolitično brozgo, po kateri švedramo vsak božji dan.

Družba za upravljanje s terjatvami bank, je danes objavila seznam posojil, ki sta jih na slabo banko prenesli Nova KBM ter NLB. Največja zneseka slabih posojil NLBja, ki znašata 115,4 ter 80,5 milijonov evrov, pripadata crkvenima holdingoma Zvon 1 in Zvon 2. Zvon 1 in Zvon 2 imata dolg tudi do Nove KBM, ampak nižji kot do NLB, skupaj 24,2 milijona evrov. Cerkvena holdinga torej največjima slovenskima bankama dolgujeta več kot 220 milijonov. 

Rene Suša, 20. 4. 2014, Polizika

Dobri stari in po malem že pozabljeni Althusser je šolo uvrstil med najpomembnejše ideološke aparate države. Pri tem ne gre za to, da bi učitelji učencem pri polni zavesti in povsem namerno polnili glavo s slavospevi o naši prelestni domovini, o maratonskih dosežkih velikih drsalcev na našem političnem drsališču ali o tem, kako priden, prizadeven in klen narod da smo. Čeprav se gotovo kdaj pripeti tudi kaj takšnega pa so to le majhni, obstranski dogodki.

Rene Suša, 20. 4. 2014, Polizika

Verjetno nisem edini, ki se je v zadnjih nekaj dnevih, mesecih, letih večkrat zgrozil ob besednjaku in retoriki, kakršno uporabljajo predstavniki slovenskih političnih elit ob raznih priložnosti. Pa naj gre za zasedanje državnega zbora, parlamentarnih komisij, javne proslave ali seje občinskih in mestnih svetov. Komur je bilo do sedaj s tem prizanešeno naj ob naključni priložnosti prižge 3 kanal slovenske televizije pa mu bo takoj jasno, koliko je ura.