Vročina pritiska na vso moč. V spodnje čtajerski prestolnici se hladimo na različne načine, tudi tako, da se zasanjano oziramo nazaj v leto 2008. Se spomnite, kaj se dogajalo takrat? Ste že pozabili? Dovolite, da Vam osvežim spomin!
Davnega leta 2008 je pod taktirko jeklenega župana Franca padla odločitev:
"Trenutno še nismo dovolj veliki za zimsko olimpijado, lahko pa bi za pokušino začeli z zimsko univerzijado. Imamo zelo možne, tako rekoč zmagovalne adute! Imamo Pohorje s smučarskimi napravami in poligoni. Vsako leto prirejamo, razen, če nam ne zagode vreme, Zlato lisico. Imamo Športni center Pohorje in Smučarski klub Branik, pa nekaj priznanih smučarskih delavcev tudi premoremo. Zavihajmo torej rokave in dajmo, za začetek, pripraviti univerzijado!"
Rokohitrsko, kot je znal samo naš jekleni župan, je Franca s svojimi priskledniki poskrbel za projekt Pohorske livade. Pa kaj, če so bili Radvanjčani proti.
"Pod Pohorjem bo zrastla prava smučarska vas. Kaj vas, pravi mali zimski raj", so govorili jekleni Franca, njegov takratni podžupan in sedaj glavni vodovodar Burnač ter mnogi drugi, na primer Rataj, šef ŠC Pohorje, podjetja, ki je v stečaju, pa velepomembni Vogrinčev Tone, ki je nekaj časa celo načeloval samo za te namene ustanovljenemu podjetju Univerzijada d.o.o. Kaj pa denar za izvedbo? Brez skrbi!
"Kakih 300 milijonov evrov bo že potrebnih, a to ne bo problem. Ko dobimo Univerzijado", je govoril jekleni Franca, "se bo denar v Maribor kar stekal. Samo kandidirati moramo." K izboru Maribora za izvedbo Univerzijade ni bilo potrebno ničesar več dodati! Maribor je bil najboljši kandidat, pa še edini po vrhu. Ves Maribor je slavil in dokler je bilo kaj denarja, ki je pritekal iz državne blagajne, je šlo kot po maslu. A prav kmalu so se državne pipice zaprle. Projekt Univerzijada se je najprej skrčil na skromnih 17 milijonov, a ker tudi tega denarja mesto ni zmoglo, je projekt mrknil. Univerzijada se je preselila v italijanski Trentino, jeklenega Franca je odneslo, ostali so samo dolgovi. Tako Mariboru kot državi. Že videno!
Župan izpod klobuka, Andrej Fištravec, se je na Mednarodnem športnem razsodišču v Lozani poravnal z Mednarodno univerzitetno športno zvezo, in to tako, da je pristal na nekaj sto tisoč evrov kazni, ki si jo je Maribor prislužil zaradi odpovedi tega "vele" dogodka.
A glej ga zlomka, Andrej in njegov pribočnik Marko, ki je po tem dogodku kmalu napredoval na direktorski stolček javnega podjetja Nigrad, o višini kazni, pa čeprav gre za javna sredstva, nista bila pripravljena spregovoriti. V to skrivalniško farso je posegel sam Informacijski pooblaščenec, vendar se Andrej in Marko nista dala. Da bi zaščitila javno skrivnost, sta naročila pomoč odvetnikov in jih seveda z občinskim, torej našim denarjem, drago plačala. Tako je moralo na koncu sodišče odločiti, da je občina dolžna z javno skrivnostjo seznaniti javnost. Zakaj je to javno skrivnost župan izpod klobuka kar dve leti prikrival, nam naj pojasni kar sam.
In tako smo prišli do konca še ene mariborske in slovenske polomijade. Namesto pritoka denarja v Maribor in Slovenijo sedaj preštevamo denarce, ki smo jih vrgli za ta "vele ne-umni" projekt skozi okno. Seštevek tako stran vrženega denarja je blizu treh in pol milijonov evrov. A veste na primer, koliko kilometrov mariborskih ulic bi lahko s tem denarjem preplastili?
In akterji te zgodbe? Pa nadzorniki porabe javnega denarja? Je njih kdo vprašal, kam so gledali, ko se je začela pripravljati ta polomijada, pardon, univerzijada?
Na koncu se sprašujem ali nisem morda v zmoti, in je resnična škoda ta, da jekleni Franca s tem projektom ni uspel! Če bi, bi se lahko ob tej vročini namakali in hladili v aqua landu pod Pohorjem, drsali v pokriti ledni dvorani, ali sredi poletja, pri skoraj 40 stopinjah, v lepo ohlajeni dvorani, smučali. Lahko bi bili na primer štajerski Abu Dhabi, ki bi mu še naprej kraljeval jekleni Franca.
Hvala naravi za ohladitev in lepo se imejte!
