Hrvaška vlada pripravlja dokončno rešitev za posojilojemalce v švicarskih frankih. Potem, ko je švicarska centralna banka na začetku letošnjega leta prenehala vzdrževati tečaj med frankom in evrom, se je začel tečaj švicarskega franka naglo krepiti. To je seveda povzročilo nemalo težav posojilojemalcem v številnih državah srednje in vzhodne Evrope. Ti so bili naenkrat v nacionalni valuti dolžni bistveno več, za mnoge pa se je večletno odplačevanje posojil skoraj izničilo. Na Hrvaškem ima posojila v frankih okoli 55.000 potrošnikov, skupna vrednost predvsem stanovanjskih posojil pa se meri v milijardah. Ker bi pretvorba posojil v kune pomenila prevelik pritisk na hrvaške devizne rezerve, se je vlada zdaj odločila, da bo vsem posojilojemalcem v frankih omogočila pretvorbo posojil v evre, in to po obrestni meri, ki je na dan najema posojila veljala za stanovanjska posojila v skupni evropski valuti. Pri tem naj bi izračunali razliko med višino skupnega odplačila posojila v frankih in evrih, za ta znesek pa bi se posojilojemalce nato razbremenilo z odpisom dela glavnice. Stroške, ki bi jih tak ukrep povzročil bankam, naj bi vlada kompenzirala z davčnimi olajšavami. Posojilojemalci so pravico iskali tudi po sodni poti, a jim končna odločitev ni bila povsem po volji. Skladno z odločitvijo sodišča spremenljive obrestne mere na posojila v frankih niso zakonite, valutna klavzula pa je. Prav valutna klavzula pa predstavlja največji del dodatnega finančnega bremena za posojilojemalce. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer pa se zadeve kljub pritiskom posojilojemalcev in Združenja Frank nič kaj ne premikajo naprej.
Maribor je dobil novo podžupanjo. Župan Andrej Fištravec je na funkcijo imenoval podjetnico Melito Petelin, ki bo delo opravljala poklicno. Presenetljivo imenovanje še tretjega podžupana je po navedbah občine v skladu z razvojno vizijo občine. Mariborska nepremičninska posrednica in novopečena podžupanja bo zadolžena za področje financ, javno-zasebnih partnerstev, infrastrukturnih projektov, investicij in komunale. Po zmagi Fištravca in njegove liste na lanskih volitvah je župan za podžupanjo najprej imenoval mestno svetnico svoje liste Jelko Černivec, zadolženo za področje družbenih dejavnosti. Junija letos je sledilo imenovanje podžupana iz vrst koalicijske partnerice Nove Slovenije Zdravka Luketiča, zadolženega za področje lokalne samouprave, mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Da bi potreboval še enega podžupana, medtem ko je prvi, nadomestni županski mandat deloval brez podžupanov, Fištravec doslej javno ni omenjal. Nova podžupanja, ki je prav tako mestna svetnica Liste župana Andreja Fištravca, je ob današnjem nastopu funkcije povedala, da je, zanimivo, presenečena nad tem imenovanjem. No, tudi mi smo.
Begunsko-migrantska kriza in zaskrbljujoče slabo spopadanje z njo vsakodnevno kaže zobe. Na Madžarsko je prek Srbije v ponedeljek vstopilo rekordno število beguncev, skupaj 2093, je danes sporočila mad?arska policija. Gre za največje število vstopov v enem dnevu, na Madžarsko pa so prispeli le nekaj dni pred dokončanjem ograje, ki jo gradijo na meji s Srbijo. Pri teh beguncih gre za del vala okoli 7000 beguncev, katerih napredovanje v Evropsko unijo je minuli teden z razglasitvijo izrednih razmer in zaprtjem meje z Grčijo ustavila Makedonija. Skopje je nato v soboto odpravilo blokado meje in jim omogočilo pot naprej. številni begunci so ob prihodu na Madžarsko dopisnikom francoske tiskovne agencije AFP predstavili dogajanje v Makedoniji, kjer so bili priče hudim izgredom ter žrtve uporabe pištol in solzivca s strani policije. V nemškem mestu Nauen je medtem ponoči izbruhnil požar v zgradbi, predvideni za azilni dom. Ogenj je stavbo popolnoma uničil. Pri tem po prvih podatkih ni bil nihče poškodovan. Ogenj se je razširil na prej, a je sedaj pod nadzorom. Policija domneva, da je bil požar podtaknjen, saj je po navedbah strokovnjakov le malo verjetno, da bi prišlo do tehnične napake. V mestu so letos že večkrat potekali protesti proti načrtovani namestitvi prosilcev za azil. Februarja so skrajni desničarji iz protesta proti temu načrtu uničili stavbo lokalnih oblasti.
Tudi slovenski voditelji se očitno bojijo beguncev in migrantov. V šestih slovenskih nevladnih organizacijah so ogorčeni nad medlim odzivom slovenske vlade na predlog Evropske unije glede števila beguncev, ki bi prišli k nam. Skupno odprto pismo Cerarju so poslale organizacije Amnesty International Slovenije, Inštitut za afriške študije, Jezuitsko združenje za begunce Slovenije, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Slovenska filantropija. Države Evropske unije, tudi Slovenija, se po njihovem mnenju še vedno neustrezno in neučinkovito odzivajo na pričujočo begunsko krizo. V zvezi z medlim odzivom slovenske vlade na predlog Evropske unije glede števila beguncev, ki bi jih sprejela Slovenija, ter nenehnega poudarjanja varnostnega vidika, so zapisali, da taka sporočila znatno prispevajo k neupravičeni kriminalizaciji migrantov in krepitvi predsodkov. Od slovenske vlade pričakujejo, da se zavzame za solidarno Evropo, ki bo migrante sprejela in jim pomagala. Trenutno begunsko situacijo v Evropi bi lahko učinkovito rešilo le takojšnje povečanje možnosti za legalni vstop beguncev v evropske države, so prepričani. Slovenija je po njihovem mnenju ob dodatnem angažiranju različnih akterjev sposobna sprejeti več kot 250 beguncev, kolikor naj bi jih sprejela v okviru kvot.
Nekateri pa seveda takrat, ko je treba, zavihajo rokave. Slovenca Jure Poglajen in David Zorko dopust preživljata v Molyvosu na grškem otoku Lesbos, kjer kot prostovoljca sodelujeta v ekipi, ki pomaga beguncem. Kar polovica beguncev v Grčiji najprej pristane na obali otoka Lesbos, so pred dnevi sporočili iz Mednarodnega komiteja za reševanje. Opozorili so tudi, da že tako šibka podporna infrastruktura na otoku ne zadostuje več za oskrbo vseh prebežnikov. Lesbos sicer ni končna destinacija migrantov. Čimprej želijo na celino, a morajo zaradi zasedenosti trajektov vsaj nekaj dni ostati na otoku. Jure in David sta povedala, da večina ljudi spi pod milim nebom in dneve preživlja na močnem soncu, saj sence primanjkuje. Ker poleg tega v Molyvosu primanjkuje tudi osnovnih življenjskih potrebščin, sta Jure in David organizirala še dobrodelno akcijo. Z Adrio Airways sta se dogovorila, da bo iz Slovenije v Grčijo v petek, 28. avgusta peljala eno letalo pomoči. Pomoč zbira Humanitarna organizacija Adra v Ljubljani, odzvali so se tudi Juretovi in Davidovi sokrajani, tako da enake zadeve zbira tudi brežiški mladinski center (MC Brežice). Adra bo pomoč za begunce na Lesbosu zbirala v Ljubljani, na Njegoševi 15, v sredo, 26. avgusta od 12. do 18. ure in v četrtek, 27. avgusta od 8. do 12. ure. Potrebujejo športne čevlje, spalne vreče, šotore, spalne podlage, klobuke, senčnike, razdelilce za električne naprave in polnilce za različne mobilne telefone, obleke za dojenčke, otroke vseh starosti, plenice, damske vložke, zobne ščetke, paste, sanitetni material, osnovna oblačila, kot so kratke hlače, majice, trenerke in spodnje perilo. Pomoč mora biti zapakirana in dostavljena na Brnik v četrtek, 27. avgusta do 16. ure.
