(Pre)Visoke ?tevilke

Infokoncentrat na rojstni dan Jaserja Arafata in Avgusta ?ernigoja za?enjamo tam, kjer bi bilo dobro, da bi presedeli ?e kako uro, ?e ju ne poznate ? v ?olskih klopeh. Z izpitom iz maternega jezika se danes za?enja jesenski rok splo?ne in poklicne mature. Prijavljene na splo?no maturo ?aka pisanje eseja in naloga iz raz?lembe besedila, kandidate na poklicni maturi pa nalogi iz raz?lembe in interpretacije besedil. Kandidati bodo z uspehom na splo?ni maturi seznanjeni 16. septembra, na poklicni pa 7. septembra. Z za?etkom septembra pa se pri nas za?enja tudi pouk. A le ta se na ta dan za?ne v manj kot polovici evropskih dr?av . V nekaterih dr?avah pa so pouk za?eli ?e avgusta. Med bolj zgodnjimi so na Finskem, kjer so z novim ?olskim letom za?eli med 10. in 18. avgustom. Klopi so prej?nji teden zapolnili tudi otroci v Liechtensteinu in na Norve?kem. Sredi avgusta se pouk za?enja tudi v nekaterih delih Nem?ije, ponekod na Nizozemskem in v nekaterih kantonih v ?vici. V sosednji Avstriji in na Hrva?kem bo prvi ?olski dan v novem ?olskem letu 7. septembra, tudi v mnogih drugih sredozemskih dr?avah ?olsko leto za?enjajo pozneje septembra. Do sredine septembra bodo imeli po?itnice otroci na Cipru, na Portugalskem, ponekod v ?paniji pa tudi v Romuniji in Luksemburgu. Vse do koledarske jeseni pa po?itnice trajajo na Malti, kjer bodo otroci ?olske klopi napolnili 28. septembra. Poleg razli?nih za?etkov in koncev po?itnic, pa se po Evropi razlikuje tudi obseg obveznega ?olanja. Obvezno ?olanje, ki ga pri nas predstavlja devetletka, je le v redkih evropskih dr?avah kraj?e, v nekaterih pa traja 12 let. Tudi obseg obveznega pouka v tem ?asu se med dr?avami zelo razlikuje in sega od povpre?no okoli 550 do 1000 ur v ?olskem letu. Slovenski otroci imajo v osnovni ?oli okoli 6300 ur obveznega pouka, povpre?no okoli 700 na leto. In medtem ko so star?i na vso mo? zaposleni s tekanjem po papirnicah, in so stro?ki za ?olske potreb??ine ?e v vrtoglavih ?tevilkah, se danes odpirajo tudi nekatere mo?nosti laj?anja finan?nih izdatkov. Tako recimo so ponudniki javnega prevoza danes za?eli s predprodajo subvencioniranih vozovnic za dijake in ?tudente. Cene subvencioniranih vozovnic sicer ostajajo enake kot za preteklo ?olsko leto. Ponudniki nakup v predprodaji priporo?ajo v izogib gne?i na blagajnah v prvih dneh ?olskega oziroma ?tudijskega leta. Prava gne?a pa je nastala tudi pred Javnim skladom za razvoj kadrov. Danes so na svoji spletni strani objavili obrazce za pridobitev ?tipendije za deficitarne poklice za ?olsko leto 2015/2016. Razpisanih je 1,2 milijona evrov, kar omogo?a 1000 ?tipendij po 100 evrov mese?no. A ker bodo vloge izbirali po vrstnem redu, je pred skladom dolga vrsta, sesula se je tudi spletna stran.

Od doma?ih sesutij spletnih strani pa k sesuvanju anti?nih templjev. Skrajne?i sunitske skupine Islamska dr?ava so v nedeljo razstrelili tempelj Bal ?amin v sirskem anti?nem mestu Palmira, ki je pod za??ito Unesca. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil vodja sirskega urada za muzeje in arheolo?ke ostanke Mamun Abdulkarim, je bil tempelj pri tem mo?no po?kodovan. Re?itev sirske krize tako ?e ni na obzorju. Brez re?itve v domovini pa ne bo re?itve z begunci v Evropi. Pa ?eprav visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) od Makedonije in Gr?ije zahteva, naj zagotovita ve? kapacitet za obvladovanje kriznih razmer z begunci na skupni meji. Po kaoti?nih prizorih, ki smo jim bili pri?a prej?nji teden, je treba poskrbeti, da poteka prehod ve? tiso? migrantov na meji na primeren na?in, poudarja UNHCR. V Makedonijo pa je odpotoval tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, kjer si pred ?etrtkovo konferenco o Zahodnem Balkanu na Dunaju na samem prizori??u ustvarja sliko o begunski krizi. Ob prihodu v Skopje je izjavil, da so dr?ave Zahodnega Balkana "preplavljene, preobremenjene in prepu??ene same sebi".Veliko bolj kot ju?nej?e dr?ave pa sta do beguncev prijazni Srbija in Hrva?ka. Hrva?ki premier Zoran Milanovi? zagotavlja da se zgodba s hrva?ko ? gr?ke meje ne mora ponoviti obljublja, da bo Hrva?ka begunce sprejela odprtih rok. ?To so obupani ljudje, ne vre?e zelja, zato se jih ne sme pri?akati z gumijevkami? pravi Milanovi?. V Srbiji pa poleg oblasti za begunce skrbijo tudi mnogi prostovoljci in nevladne organizacije. Med begunci pa je v?eraj v Beogradu pri?lo tudi do nasilnega obra?una. Sprva sta se spopadla le dva begunca, a je incident kmalu prerasel v fizi?no obra?unavanje med okoli 20 Kurdi in pribli?no toliko Afganistanci, poro?a b92. Policija je po hitrem postopku vzpostavila red, ranjenca so prepeljali v bolni?nico, domnevni napadalec pa je pobegnil in ga ?e i??ejo. Izgredi zaradi beguncev so pa se minuli vikend odvili v mestu Heidenau v nem?ki zvezni de?eli Sa?ka.To je bilo konec tedna zaradi nedavnega odprtja azilnega doma prizori??e rasisti?nih izgredov, v katerih je bilo ranjenih ve? kot 30 policistov. Spopadi med levi?arskimi skupinami in skrajnimi desni?arji so nazadnje potekali v nedeljo zve?er, davi je bilo mirno. Berlin je napovedal ostro ukrepanje. V Berilu pa se bosta na temo re?evanja problemov z begu begunci danes sestala tudi nem?ka kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande, ki je danes mimogrede odlikoval tri Ameri?ane in Britanca, ki so v petek obvladali 26-letnega napadalca na hitrem vlaku na poti od Amsterdama do Pariza. Hollande in Merklova. Ustrezne pobude, ki naj bi jih kasneje predstavili evropskim institucijam, sta ?e v ?etrtek v nem?ki prestolnici pripravila francoski in nem?ki notranji minister Bernard Cazeneuve in Thomas de Maiziere. Po oceni slednjega je nesprejemljivo, da evropske institucije ?e naprej delajo "s sedanjo po?asnostjo". Sicer pa se bosta Merklova in Hollande v pogovorih z ukrajinskim predsednikom posvetila tudi uresni?evanju dogovorov iz Minska, zlasti umiku te?kega oro?ja s frontne ?rte. Zato se bo pogovorom pridru?il tudi ukrajinski predsednik Peter Poro?enko. Poro?enko je pred sre?anjem izrazil upanje, da se bodo razmere v Done?kem bazenu, kjer so se spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki v zadnjem ?asu znova okrepili, vendarle umirile. "Ta teden so mejo pre?kali trije veliki voja?ki konvoji in se napotili v smeri proti Lugansku, Donecku in Debalcevu," je dejal ukrajinski predsednik na voja?ki paradi v sredi??u Kijeva ob 24. obletnici neodvisnosti Ukrajine. Dodal je, da je Moskva upornikom priskrbela 500 tankov, 400 artilerijskih sistemov in do 950 oklepnikov. Pri tem ni navedel, v kak?nem obdobju naj bi Rusija to storila, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Nadaljujemo pa s standardnim povzemanjem novic Francoske tiskovne Agencije o dogajanju v Aziji. Cene nafte so se v dana?njem azijskem trgovanju ?e zni?ale, pri ?emer je ameri?ka nafta padla pod 40 dolarjev za 159-litrski sod. Na trgu so se poglobile skrbi glede ?ibke gospodarske rasti Kitajske in prenasi?enosti svetovnega naftnega trga, so povedali analitiki. Na azijskih borzah pa so se danes vnovi?no krepko zni?ali te?aji delnic. Bojazni pred upo?asnitvijo gospodarske rasti na Kitajskem so tako kot ?e prej?nji teden obvladovale finan?ne trge ter vodile v pani?ne prodaje. Umiritve razmer ?e dolgo ni na obzorju. Strah pred nadaljevanjem ohlajanja gospodarske rasti na Kitajskem v za?etku trgovanja navzdol znova potiska tudi indekse na osrednjih evropskih borzah. Afp danes poro?a tudi o eksploziji v ameri?kem voja?kem opori??u in po?ar v tovarni. V tovarni jeklarskega giganta Nippon Steel & Sumitomo Metal, ki le?i v bli?ini tokijskega letali??a Haneda, je danes izbruhnil po?ar. Ogenj je tovarno zajel le nekaj ur po eksploziji v skladi??u v ameri?kem opori??u v mestu Sagamihara. Lokalna policija je zavrnila ugibanja, da bi bila lahko incidenta povezana. Ve?krat omenjana tiskovna agencija pa spremlja tudi posledice eksplozij na Kitajskem- Skoraj dva tedna po nizu eksplozij v skladi??ih kemikalij v kitajskem pristani?kem mestu Tianjin je ?tevilo smrtnih ?rtev naraslo na 129, poro?anje kitajskih medijev povzema AFP.

Za konec infokoncentrat pa citat skupine czd: ?Kakor smo pri?li, bomo tudi od?li,? in povratek na doma?o grudo. Zunanji minister Karl Erjavec je v pogovoru za dana?nji Dnevnik znova zatrdil, da ni razlogov za njegov odstop. Zaplet z arbitra?nim sporazumom se po njegovih besedah izkori??a za napad nanj, kon?na tar?a pa je premier Miro Cerar. Zaradi zapleta z arbitra?nim sporazumom pri?akuje interpelacijo, jesen pa bo naporna zaradi sprejemanja prora?una. Erjavec je povedal, da bo v primeru, da bo premier Cerar ocenil, da je objektivno odgovoren, sprejel njegovo odlo?itev. ?Sam bi odstopil. Nepotrebno bi bilo zaradi tega imeti izredno sejo dr?avnega zbora, je za ?asnik dejal Erjavec, ki ponovno razumevae demokracijo ?po slovensko?, kar dokazuje tudi raziskava Dela. Ob vpra?anju, ali se strinjajo, da bi moral zunanji minister odstopiti zaradi nagrmadenih te?av v slovenski diplomaciji in ob te?avah z arbitra?nim postopkom, tak?ne pozive 40 odstotkov vpra?anih podpira. Z njimi se jih ne strinja dobra tretjina, dobra ?etrtina pa se jih ni znala opredeliti. Da so dileme ob vpra?anju usode Karla Erjavca velike, po navedbah Dela potrjuje tudi naslednje vpra?anje, ali bi vpra?ani podprli Erjav?evo zamenjavo ali njegov odstop, ?eprav bi to pomenilo padec vlade in za?etek politi?ne krize. V tem primeru Erjav?eve zamenjave ne bi podprlo 36 odstotkov anketiranih, 34 odstotkov bi kljub posledicam podprlo njegovo zamenjavo, preostalih 30 odstotkov pa se ni znalo opredeliti. Anketa ki jo je za POP TV opravil in?titut Mediana pa ka?e, da je navkljub zapletu z arbitra?o podpora vladi nekoliko zrasla, njeno delo kot dobro ocenjuje 31,1 odstotka vpra?anih, da vlada svoje delo opravlja neuspe?no, meni 54,7 odstotka anketirancev. Najbolj priljubljen politik ostaja predsednik Borut Pahor. Na strankarski lestvici medtem vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 12,5 odstotka vpra?anih. Sledi ji najve?ja koalicijska stranka SMC z 9,6-odstotno podporo. Na tretjem mestu je SD, ki bi jo volilo 8,1 odstotka, Zdru?eno levico bi volilo 6,3 odstotka vpra?anih. Sledita ?e NSi in DeSUS, obe u?ivata ?tiriodstotno podporo. Zunajparlamentarno stranko SLS bi volilo 2,7 odstotka vpra?anih. Ostale stranke - tudi Zavezni?tvo Alenke Bratu?ek (ZaAB) - anketa komaj zazna.

Facebook Twitter Deli
0 comments