Moj zadnji zapis, prebran pred ?tirinajstimi dnevi, namenjen gospodu ?upanu, doktorju Andreju Fi?travcu sem kon?al z besedami: Gospod ?upan, to ni prvoaprilska ?ala.
Info
Zjutraj so v Mestni hi?i Rotov? predstavniki Mestne ob?ine Maribor z novinarji ob skodelici kave razpravljali o prora?unu za leto 2015. Predstavili so ga ?upan dr. Andrej Fi?travec, pod?upanja Jelka ?ernivec in v. d. direktorja mestne uprave mag. Bojan Babi?. Ob?ina je od branja prvega prora?una za leto 2015 na?la dodatnih 1,9 milijona prihodkov. V drugem branju tako letni ob?inski prora?un zna?a 97,8 milijona evrov.
Mestna ob?ina Maribor je kon?no dobila predlog prora?una za leto?nje leto? Natisnjenih je kar nekaj lepih ?tevilk, gospod ?upan zatrjuje, da bo denarja dovolj le za mi?jo dlako, predvsem, ko gre za socialo in seveda za kulturo, kjer se spodbuja in nakazuje, da bo treba po kulturne peneze ven, v Evropo. Nekam pa?. Mestna ob?ina Maribor je socialna bomba in to vsi vemo, tudi tisti, ki so prera?unavali ta prora?un.
V Sudanu so se za?ele tridnevne volitve, ki naj bi po pri?akovanjih prinesle vnovi?no podalj?anje vladavine predsednika Omarja al Ba?irja, ki je na oblasti ?e 25 let. Glavne opozicijske stranke volitve ponovno bojkotirajo. Proti 71 letnemu Ba?irju, ki ga Mednarodno kazensko sodi??e i??e zaradi vojnih zlo?inov v Darfurju, se za polo?aj sudanskega predsednika formalno poteguje ?e 15 kandidatov. Slednji so malo znani in prakti?no brez mo?nosti. Spopadi v Darfurju se sicer ?e vedno nadaljujejo in tamkaj?nji uporniki napovedujejo, da bodo ovirali volilni proces.
Haa?ko Mednarodno sodi??e za vojne zlo?ine na obmo?ju nekdanje Jugoslavije bo danes izreklo pravnomo?no sodbo upokojenemu generalu vojske Republike srbske Zdravku Tolimirju. Tolimirja je haa?ko sodi??e na prvi stopnji zaradi genocida v Srebrenici ?e leta 2012 obsodilo na dosmrtni zapor, potem ko so ga spoznali za krivega genocida, sodelovanja pri genocidu, zlo?inov proti ?love?nosti, ubojev, iztrebljanja in prisilne deportacije Bo?njakov. Tolimir se je na sodbo prito?il, danes pa bo prizivni senat sporo?il svojo odlo?itev, ki bo dokon?na.
V torek, 14. aprila, ob 11., bo tema oddaje (tudi družbeni) dizajn v Tkalki.
Gostili bomo Andrejo Kuhar iz CAAP, varuhinjo prostorov in oblik v Tkalki, ki bo govorila o povezovanju dizajna infrastrukturne komunikacije in družbenega dizajna v Tkalki
Monika Hlevnjak iz Zavod za turizem Maribor - Pohorje bo predstavila največji slovenski (talni) mozaik iz več kot milijon delov. V petek bo otvoritev v Hiši stare trte.
Prav tako bomo zavrteli glasbeno željo stanovalca Tkalke, tokrat bodo to The Beatles z Yer blues. Še pomnite?
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo v treh tednih spopadov v Jemnu ubitih skoraj 600 ljudi. Silovitim spopadom med uporniki in vladnimi silami pa ?e ni videti konca. Najhuje je trenutno na jugu Jemna. V mestu Aden je bilo v zadnjih 24 urah ubitih ve? kot 50 ljudi. Rde?i kri? opozarja na katastrofalno humanitarno situacijo v tem mestu, saj v njem primanjkuje zdravstvene oskrbe, cepiv in pitne vode. Zato je Rde?i kri? strani danes znova pozval k takoj?njemu premirju, da bi pospe?ili dostavo pomo?i.
Letos je evropsko leto razvoja. Evropsko leto ne?esa (npr. razvoja, boja proti rev??ini in socialni izklju?enosti itd.) je cikli?en letni fenomen, ki znotraj EU pomeni, da naj bi se v letu 2015 o razvoju in razvojnem sodelovanju govorilo nekoliko ve? kot sicer, kar v slovenskem primeru pomeni nekoliko ve? kot ni?.
Pred 30 leti so Bob Geldof in dru??ina zbrana v prvem Band Aidu poslali v svet sporo?ilo so?utja, skrbi in dobrodelnosti ter s tem za ve? kot ?etrt stoletja onemogo?ili kakr?nokoli poglobljeno razumevanje kompleksnosti in sokrivde v mednarodnem razvojnem kontekstu. Pred par dnevi smo tudi v Sloveniji do?akali svoj Slove'n'aid, ki je objavil pesem En svet - uradno pesem, namenjeno promociji mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Pedstavniki petih stalnih ?lanic Varnostnega sveta Zdru?enih narodov - ZDA, Rusije, Kitajske, Velike Britanije, Francije in Nem?ije ter Irana, so po maratonskih pogajanjih v ?etrtek v ?vicarski Lozani dosegli okvirni dogovor. V slednjem se je Iran med drugim zavezal, da bo za dve tretjini zmanj?al kapacitete za bogatenje urana in da bo naslednjih deset let dovolil mednarodne in?pekcije jedrskih objektov. Generalni sekretar Zdru?enih narodov Ban Ki Moon je v odzivu dejal, da dogovor, ki naj bi ga dokon?no izoblikovali do 30.
Primer Oskarja Schindlerja, nem?kega industrialca, ki je med II. svetovno vojno s svojim delovanjem re?il ve? kot tiso? judov odpira izhodi??no to?ko za razmi?ljanje o temeljih post-totalitarne dru?be in veliki zmedi, ki nastaja okrog vpra?anja istospolno usmerjenih. ?eprav primer Oskarja Schindlerja in aktualno dogajanje povezano z dru?inskim zakonikom na prvi pogled lo?i ve? kot polstoletno obdobje, je s pomo?jo njiju mogo?e odkriti tisto zakrito razliko med dru?benim delovanjem oz. obna?anjem in politi?nim delovanjem na drugi strani.
