Finan?ni ministri obmo?ja evra so po maratonski razpravi pri?li do dogovora glede finan?ne situacije in pomo?i Gr?iji. Celoten triletni program pomo?i naj bi bil te?ek od 82 do 86 milijard evrov, pri ?emer bodo institucije preu?ile mo?nosti za zmanj?anje obsega s fiskalnimi alternativami ali ve?jimi prihodki od privatizacije. Do 20. julija Gr?ija nujno potrebuje sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa ?e dodatnih pet milijard evrov.
Info koncentrat

Močno strnjen pregled domačih in tujih novic ter lokalnih aktualnosti. Info koncentrat je stroj, ki meša novice in skrbi, da se ne strdijo.
Gr?ija je v ?etrtek pono?i ?efu evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu poslala konkretne reformne predloge, ki naj bi jih izvedla v zameno za nova finan?na sredstva. Tiskovni agenciji dpa in AFP poro?ata, da so konkretni predlogi reform gr?ke vlade precej podobni tistim, ki so jih zahtevali mednarodni upniki preden so se pogajanja o nadaljevanju finan?ne pomo?i zadol?eni evropski dr?avi v zameno za reforme junija prekinila. Grki naj bi ponudili koncesije glede davka na dodano vrednost (DDV), pokojninske reforme in dav?nih stopenj za otoke.
Jutri bo Evropski parlament odlo?al o predlogu, ki bi lahko omejli ?svobodo panorame?. Pri predlogu gre za pravico do objavljanju slik javnih zgradb in umetni?kih del na spletu. Odbor za pravne zadeve v Evropskem parlamentu je razpravo o tem za?el na iniciativo poslanke Julie Rede, ki je predlagala, da bi bila uporaba fotografij ali posnetkov del, ki so razstavljeni na javnem mestu, dovoljena oziroma neomejena.
Predstavniki poslanskih skupin Zdru?ene levice, Socialnih demokratov in Stranke modernega centra so predstavili vsebino pisne deklaracije Sveta Evrope, v kateri opozarjajo na nedopustnost referenduma o zakonu o zakonski zvezi in dru?inskih razmerjih. Deklaracijo je podpisalo 22 ?lanov parlamentarne skup??ine Sveta Evrope iz 15 dr?av in ?tirih evropskih politi?nih skupin. Podpisniki so prepri?ani, da referendum o ?lovekovih pravicah ni dopusten, in da slednje izhaja iz slovenske ustave. Kako bo o tem odlo?ilo ustavno sodi??e, verjetno ne bo znano pred jesenjo.
Evropski parlament je danes opravil razpravo in bo v sredo glasoval o priporo?ilih Evropski komisiji za pogajanja z ZDA o ?ezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu (TTIP). Za poslance, ki so do sporazuma kriti?ni, pa je bil sporen predvsem mehanizem za re?evanje sporov med vlagateljem in dr?avo (ISDS). Bojijo se namre?, da bodo zasebna arbitra?na sodi??a sodila mimo nacionalne zakonodaje in bi bila nad sodi??i in pravnim redom nacionalnih dr?av.
Dana?nji infokoncentrat vsebinsko posve?amo poreferendumski situaciji v Gr?iji. V nedeljo so gr?ki volivci na referendumu odlo?ali, ali Gr?ija bo ali ne bo ustregla pogojem, ki so jih pripravili na Evropski komisiji, Evropski centralni banki in Mednarodnem denarnem skladu. V primeru sprejetja pogojev, ki so terjali reforme in vnovi?no var?evanje ter zategovanje pasu, bi Gr?iji Evropska unija zagotovila dodatno finan?no pomo?. Po uradno pre?tetih glasovih se je ve?
V Gr?iji se stopnjuje napetost pred nedeljskim referendumom o sprejemu pogojev mednarodnih posojilodajalcev. Finan?ni minister Varufakis poziva Grke naj glasujejo proti sprejemu pogojev in napoveduje odstop vlade v primeru pozitivnega izida referenduma. Obenem ne ?eli podpisati nikakr?nega dogovora, ki ne vklju?uje prestrukturiranja dolga do upnikov ter jih obto?uje izsiljevanja.
V Atenah so obrnili plo??o. Premier Cipras, ki je pred parlamentarnimi volitvami obljubljal konec var?evalnih ukrepov, katere so Gr?iji vsilili Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka (ECB) ter preostali mednarodni upniki, je sino?i poslal pismo naslovljeno na Evropsko centralno banko in Mednarodni denarni sklad v katerem je sporo?il privolitev v skoraj vse predloge obeh upnikov. Zaprosil je za novo dvoletno pomo? iz mehanizma za stabilnost evra v vi?ini 29 milijard evrov, za kratkoro?no premostitev kredita ter prestrukturiranje dolga.
Poslanci Zdru?ene levice in Zavezni?tva Alenke Bratu?ek so ob podpori Socialnih demokratov v zakonodajni postopek vlo?ili akt, s katerim bi Slovenija priznala samostojno in neodvisno dr?avo Palestino. Ta teden namre? mineva sedem mesecev od sklepa, s katerim je parlament vladi nalo?il, da po?lje predlog za priznanje, a se ni zgodilo ni?. Matej Ta?ner Vatovec iz vrst Zdru?ene levice je dejal, da mednarodna skupnost vse bolj ka?e te?njo po priznanju dr?ave. Poleg tega Palestina potrebuje formalni status, ki ji bo dal vso legitimnost za enakopravna pogajanja z Izraelom.
Infokoncentrat na dan 19. junija za?enjamo v Nem?iji: