V Gr?iji se stopnjuje napetost pred nedeljskim referendumom o sprejemu pogojev mednarodnih posojilodajalcev. Finan?ni minister Varufakis poziva Grke naj glasujejo proti sprejemu pogojev in napoveduje odstop vlade v primeru pozitivnega izida referenduma. Obenem ne ?eli podpisati nikakr?nega dogovora, ki ne vklju?uje prestrukturiranja dolga do upnikov ter jih obto?uje izsiljevanja. ?eprav smo v?eraj poro?ali o premierjevem pismu mednarodnim posojilodajalcem o sprejemu skoraj vseh pogojev z manj?imi spremembami je spet spremenil stali??e in podobno kot finan?ni minister poziva gr?ko ljudstvo naj v nedeljo glasuje proti predlogom. Posojilodajalci postajajo nestrpni in pozivajo Gr?ijo naj poka?e ve? odraslosti. Nekateri gr?ki dr?avljani zagovarjajo obstoj v Evropski uniji, spet drugi to mo?no kritizirajo. Zaenkrat je po javnomnenjskih raziskavah izid referenduma negotov, veliko vlogo pri tem imajo nekonsistentne izjave gr?kih veljakov. Banke v Gr?iji ?e vedno ostajajo zaprte, dvigi na bankomatih so omejeni na najve? 60?.
Sloveniji je za financiranje dveh ?elezni?kih projektov in osem manj?ih v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) dodeljeno 52 milijonov evrov. Iz tega je izvzet drugi ?elezni?ki tir na relaciji Diva?a - Koper zaradi pomanjkljive prijave na razpis. Minister za infrastrukturo Peter Ga?per?i? no?e prevzeti odgovornosti in le-to prelaga na celotno vlado. Za neuspeh na razpisu je krivo pomanjkanje zasebnega partnerja, drugi tir bi se namre? gradil v javno-zasebnem partnerstvu, ni znan model partnerstva, nenazadnje ni znana niti vrednost tega projekta. Zasebnega partnerja i??ejo ?e vse od leto?njega februarja, Ga?per?i? napoveduje nov razpis ?ele prihodnje leto. Seznam stvari, ki nas lahko ?e presenetijo se torej vztrajno zmanj?uje.
Izvr?na oblast Republike Slovenije je sprejela predlog zakona o la?jem odpustu dolga socialno ogro?enim posameznikom. S sprejetim predlogom ?eli vlada najbolj ogro?enim dr?avljanom pomagati z odpisom dolgov, kateri izvirajo iz rednih ?ivljenjskih stro?kov in obenem zagotoviti, da ob tem ne bodo nastajali dodatni stro?ki tako za dol?nike kot upnike. Veljavna dav?na zakonodaja veli, da odpis dolga spada pod druge dohodke, na kratko - tudi odpust dolga je obdav?en. Ker s tem ukrepom ne ?elijo nalagati dodatnih stro?kov predlog zakona dolo?a oprostitev pla?ila dohodnine od dolga. S tem bodo upniki lahko prostovoljno odstopili od terjatev, odpis pa bo izveden na podlagi sporazuma med vlado in upniki socialno ogro?enih dr?avljanov.
Zavod za zaposlovanje RS sporo?a padec ?tevila registriranih brezposelnih oseb. Ob koncu junija je bilo na zavodu prijavljenih 110 000 brezposelnih, kar je 1,9 odstotka oz. 2000 oseb manj kot konec maja. Zmanj?anje ?tevila brezposelnih oseb bi lahko pripisali tudi porastu sezonskih del. Podatke je potrebno vzeti z nekaj rezerve, zavod bele?i zgolj ?tevilo registriranih brezposelnih oseb, podatkov o brezposelnih osebah, ki niso registrirane nima, posledi?no je nesmiselno delati kakr?nekoli zaklju?ke o gibanju na trgu dela. Ni? kaj spodbudne pa niso napovedi o odpu??anju v Novi KBM ter Telekomu Slovenije.
Na spletu so se zna?li podrobnej?i podatki o januarskem vdoru v Bitstamp, slovensko borzo s kriptovalutami. Domi?ljen vdor v eno najve?jih borz na svetu, kateri so odtujili skoraj pet milijonov evrov se je zgodil ?e 29. decembra lani, zlikovci so z nakazili pri?eli nekaj dni kasneje, natan?neje 4. januarja letos. Klju?en je bil napad na ra?unalnik Luke Kodri?a, glavnega administratorja borze, katerega ra?unalnik je bil direktno povezan z ob?utljivimi podatki. Napad so izvedli preko makra v Microsoft Office, katere je uporabnik moral izrecno omogo?iti, saj so privzeto makri izklopljeni. Kljub napaki je podjetje le-to priznalo in poravnalo izgube iz lastnega ?epa, takoj zaustavilo trgovanje s kriptovalutami, ter celoten sistem vzpostavilo na novi strojni opremi na drugi lokaciji. Skupna ?koda presega ?est milijonov evrov, v kateri so zajeti izgubljeni prihodki, stro?ki forenzi?nih preiskovalcev ter sve?a vzpostavitev celotnega sistema.
