Finan?ni ministri obmo?ja evra so po maratonski razpravi pri?li do dogovora glede finan?ne situacije in pomo?i Gr?iji. Celoten triletni program pomo?i naj bi bil te?ek od 82 do 86 milijard evrov, pri ?emer bodo institucije preu?ile mo?nosti za zmanj?anje obsega s fiskalnimi alternativami ali ve?jimi prihodki od privatizacije. Do 20. julija Gr?ija nujno potrebuje sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa ?e dodatnih pet milijard evrov. ?ef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je poudaril, da bo v prihodnjih dneh pozornost usmerjena v gr?ki parlament, nato so na potezi nekateri parlamenti ?lanic obmo?ja evra, konec tedna se lahko za?nejo pogajanja, kon?ni dogovor pa je lahko oddaljen ?e nekaj tednov. Za?etek pogajanj morajo odobriti parlamenti v Nem?iji, Avstriji, na Nizozemskem, Finskem, Slova?kem in v Estoniji. Gr?ki parlament mora do srede sprejeti zakonodajo o nizu ukrepov, ki med drugim vklju?ujejo ureditev sistema davka na dodano vrednost in raz?iritev dav?ne osnove za pove?anje prihodka ter hitrej?o uvedbo ukrepov za izbolj?anje dolgoro?ne vzdr?nosti pokojninskega sistema. V naslednjih mesecih bodo morali slediti ?e drugi ukrepi, med drugim bodo morali izvesti ambiciozno pokojninsko reformo, posodobiti dr?avno upravo in oblikovati precej ambicioznej?i na?rt privatizacije z izbolj?anim upravljanjem. Tsipras meni, da bo dose?eni dogovor Gr?iji zagotovil finan?no stabilnost in rast, nekdanji finan?ni minister Janis Varufakis pa pravi, da bo samo ?e slab?e, poro?a RTV. Nem?ija je sicer zahtevala nadzor nad gr?kimi financami, ali pa izstop Gr?ije iz evroobmo?ja. O?itno je bila to dovolj velika gro?nja, da je Tsipras teden dni po revolucionarnem referendumu obrnil plo??o in izigral svoje dr?avljane.
Mad?arska je danes za?ela z delom za postavitev ?tiri metre visoke ograje na svoji 175-kilometrski meji s Srbijo. S tem ?eli zajeziti val migrantov, ki je v zadnjih mesecih pritisnil na njeno mejo. Odlo?itev Mad?arske glede ograje je naletela na precej negativne odzive. Predstavniki Evropske unije so izrazili zadr?anost do ograje, ker da slednja ni u?inkovit na?in spopadanja s tem problemom. Odlo?itev je naletela na kritiko tudi pri mad?arski opoziciji. Med drugim so v Mad?arski liberalni stranki ocenili, da gre za ne?love?ki in nesmiseln ukrep, tudi socialisti so mnenja, da to ni re?itev problema migrantov. Postavitev ograje bo Mad?arsko stala 21 milijonov evrov. Kolikim ljudem v iskanju dostojanstvenega ?ivljenja bi s tem denarjem lahko pomagali, se verjetno niso vpra?ali.
Skupina aktivistov za boj proti podnebnim spremembah se je prebila ?ez varnostno ograjo na londonskem letali??u Heathrow, da bi protestirala na eni od dveh vzletno-pristajalnih stez. Zaradi protestne akcije je pri?lo do odpovedi letov in zamud. Na za?etku meseca je namre? komisija britanske vlade priporo?ila gradnjo ?e tretje steze na Heathrowu, da bi tako pove?ali zmogljivosti. A zadeva razdvaja konservativno vlado premierja Davida Camerona, priporo?ilo pa je naletelo na ogor?enje nekaterih okoli?kih prebivalcev. "Gradnja novih stez nasprotuje vsemu, kar nam govorijo znanstveniki in strokovnjaki za podnebne spremembe," je po pisanju AFP povedala ena od protestnic. Heathrow je lani sicer uporabilo 73,4 milijona potnikov, kar je najve? v Evropi.
Dr?avni zbor je kon?al z obravnavo predloga zakona o dav?nem potrjevanju ra?unov, s katerim bi se z 2. januarjem 2016 uvedlo t.i. dav?ne blagajne. Zavezanci za uporabo dav?nih blagajn bodo pravne in fizi?ne osebe, ki opravljajo dejavnost za pla?ilo z gotovino in so dol?ne voditi poslovne knjige in evidence. Dav?ne blagajne bodo nadgradile sedaj veljavni sistem t.i. virtualnih dav?nih blagajn, dr?ava si od njih obeta od 50 do 100 milijonov izplena. Poslanci so zakonski re?itvi ve?inoma naklonjeni. Ur?ka Ban iz Stranke modernega centra je prepri?ana, da bodo dav?ne blagajne omejile mo?nost zlorab pri gotovinskem poslovanju, zaradi ?esar se bo zmanj?ala siva ekonomija in pobralo ve? davkov. Suzana Lep ?imenko iz Slovenske demokratske stranke pa izpostavlja problem nelojalna konkurence med tistimi, ki imajo registrirano dejavnost in tistimi, ki je nimajo. Poslance SDS moti tudi definicija pla?ila z gotovino v predlogu zakona. Ta namre? med gotovinsko pla?ilo ?teje tudi pla?ilo s s pla?ilno ali kreditno kartico, kar je zanje sporno.
Predsednik vlade Miro Cerar in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg sta na pogovorih v Ljubljani najve? pozornosti posvetila pove?anju izdatkov za obrambo, ki so se v preteklih letih zaradi krize precej zmanj?ali. Cerar je zagotovil, da bo Slovenija v prihodnjih letih ta sredstva postopno pove?evala. Cerar je ?e dejal, da ima Slovenija resen namen prestrukturirati velik del sredstev, ki jih namenja za obrambo, saj trenutno premalo vlaga v modernizacijo, investicije in razvoj. K temu lahko pri?tejemo ?e dav?no razbremenitev najbogatej?ih, manjko denarja za ?olska kosila, fiskalno pravilo v ustavi, in ?e kaj, pa je slika popolna. ?utimo Slovenijo.
