Poro?ali smo ?e o prostestih v Amsterdamu, ki se ?e vedno odvijajo z apropriacijo Maagdenhuisa. V stavbo so vdrli minulo sredo po aretaciji dvain?tiridesetih protestnikov iz Bungehuisa. Maagdenhuis je zanekrat ?e vedno pod nadzorom protestnikov.
Odprti termin

Kot smo ?e pred slabim tednom dni poro?ali, se v Amsterdamu dogajajo ve?ji ?tudentski protesti. Prvi so bili organizirani novembra lani pod imenom Humanities Rally, ko je vodstvo Univerze v Amsterdamu napovedalo ve?je spremembe na Fakulteti za Humanistiko. Ta je podvr?ena najve?jim rezom zaradi najmanj?ega dobi?ka znotraj Univerze.
Ne samo v Sloveniji in ne samo v vzhodni Evropi, ampak tudi tam kjer naj bi se tudi za ?asa krize cedila mleko in med, napovedujejo ostre reze, ki pa kakopak padejo najprej na ?tudente. Univerza v Amsterdamu je zaradi rezov na podro?ju ?olstva napovedala ureditev univerze.
V?eraj, 4.2. je bila v Udarniku tiskovna konferenca Zdru?enja Frank. Kredit v ?vicarskih frankih je marsikoga zelo udaril po ?epu, ?e posebej po 15. januarju letos, ko je ?vicarska narodna banka sprostila zgornjo mejo, s katero je od 2011 onemogo?ala rast ?vicarskega franka vi?je kot 1.2 nasproti evrski valuti. V Sloveniji je ljudi, ki imajo najet kredit v ?vicarskih frankih, okoli 10.000, in prav ti so utrpeli najhuj?e posledice sprostitve ?vicarskega franka.
Protest kot izraz tistega, česar ne moremo izraziti na nikakršen drugačen način, ker nas ne slišijo, ker ne razumejo, ker nihče ne uvidi naše stiske, ker je nemogoče izraziti vse tisto nezadovoljstvo, ki nas je na ulice pognalo skoraj davnega leta 2012.
Božidar Raušl, sekretar Zveze prijateljev mladine Maribor je predstavil delo, ki ga ZPM izvaja ter načrte za prihodnje leto. Spregovoril je o financiranju zveze ter sodelovanju z Mestno ob?ino Maribor. Zveza prijateljev mladine Maribor je samostojna, prostovoljna, nevladna, neprofitna in humanitarna zveza društev, v katero so vključena društva prijateljev mladine z območja Mestne občine Maribor in primestnih občin. Deluje že od leta 1953 in je nepogrešljiva v sodobno organizirani civilni družbi.
Projekt Sladki spomini dru?tva Fabrika na?rtuje zbiranje receptov sladic na?ih babic. Zainteresirane pozivajo da jim po?ljejo svoj recept in soustvarjajo virtualno kuharsko knjigo.
Od ?istilnega servisa do snemanje glasbe - zaradi tako eklekti?nih dejavnosti bi si Frekvenca, socialno - kulturno zdru?enje nemirnih in aktivnih prislu?ilo naziv najaktivneje?ga podjetja. V sodelovanju z MAR? bodo ravno oni vzpostavili neprofitni zvo?ni studio, ki bo po ni?jih cenah na voljo na tr?i??u mladim in glasbenikom z obrobja. Ali Sadrija in Klemen ?ali sta prepri?ana, da je pomembna vloga tega projekta ravno izobra?evanje ranljivih skupin.
Problematika zaposlovanja mladih in starej?ih nad petdesetim letom ni predlanski sneg, le da smo ga leta 2000 ?e ozna?evali za ?problem tehnolo?kega vi?ka.? Z aktiviranjem brezposlenih posameznikov, prakti?nimi priporo?ili kako se pribli?ati delodajalcem in drugimi aktivnostmi se ukvarja Fundacija Prizma. Natalija ?unko, vodja razvoja in kakovosti pri Prizmi, je prepri?ana: ?Ravno socialno podjetni?tvo je v Podravju v tem trenutku ena izmed odli?nih prilo?nosti, ki je zanimiva za vsakega brezposelnega.?
BIO 30, ljubljanski bienale industrijskega oblikovanja, je skoval besedo ?nanoturizem?. Izzivu, kako ga definirati, so se v Mariboru posvetili v Rajzefiber biroju. Taj?a Perovi? pove, da gre za ?kreativno kritiko masovnemu turizmu, ki bi naj bila participatorna, lokalno usmerjena.? Me??anom in tujcem v Rajzefiber biroju ponujajo netipi?na vodenja po mestu. ?Ljudje pravijo, da se ni? ne da videti. Gotovo se da v Mariboru veliko sli?ati,? je prepri?an Klemen ?ali, ki turistom predstavlja zvo?no podobo mesta. Pri?ujo?im rad, recimo, poka?e Vodnem stolp, ker naj bi se tam ?prikazal Jezus,?
