Na Zdru?enju Frank poudarjajo, da kreditojemalci niso ?pekulanti

V?eraj, 4.2. je bila v Udarniku tiskovna konferenca Zdru?enja Frank. Kredit v ?vicarskih frankih je marsikoga zelo udaril po ?epu, ?e posebej po 15. januarju letos, ko je ?vicarska narodna banka sprostila zgornjo mejo, s katero je od 2011 onemogo?ala rast ?vicarskega franka vi?je kot 1.2 nasproti evrski valuti. V Sloveniji je ljudi, ki imajo najet kredit v ?vicarskih frankih, okoli 10.000, in prav ti so utrpeli najhuj?e posledice sprostitve ?vicarskega franka. V najsvetlej?ih primerih ka?e, da bodo ljudje ?e dolgo in obilno odpla?evali svoja posojila, morda jih bodo podedovali celo njihovi nasledniki, v najslab?ih primerih pa bodo kreditojemalci in seveda njihove dru?ine ostale brez strehe nad glavo, saj povi?anih obrokov ve? ne zmorejo pla?evati. Kmalu po usodnem 15. januarju se je na Facebooku formirala skupina ?vicarski frank ? vlakec smrti za posojilojemalce, ki na dana?nji dan ?teje skoraj tritiso?petsto ?lanov. Na podlagi povezovanja na Facebooku je iz potrebe po re?itvi situacije vzniknilo ?e dru?tvo Zdru?enje Frank. Predstavnika dru?tva, Ale? Majcenovi? in Alja Pestar sta poudarila, da si dru?tvo prizadeva za za??ito slovenskih kreditojemalcev, v ?elji da se dru?tvo vzpostavi kot kredibilen sogovornik s pristojnimi institucijami.

Pa poglejmo primer: Ale? je leta 2006 vzel 50.000 evrov kredita v takratni protivrednosti ?vicarskih frankov (obrok je najprej pla?eval v tedanji slovenski valuti, kasneje se je pretvoril v evre). Danes, po osmih letih pla?evanja kredita, ki je bil sklenjen za obdobje dvajsetih let, glavnica zna?a 75.000 evrov. Kreditni mese?ni obrok se mu je povi?al za pribli?no 60 odstotkov. Ale? je do danes komaj pla?al ve?ino obresti, do sedaj pla?ani obroki se glavnice sploh ?e niso resno dotaknili. Ve?ina kreditojemalcev ima podobno zgodbo.

Ale? Majcenovi? je poudaril, da krediti v resnici niso najeti v ?vicarski valuti, ampak se obrok pla?uje v evrih, ki pa se vsak mesec po trenutnem te?aju prera?unavajo v ?vicarske franke. To v praksi pomeni, da kreditojemalec ne more kupiti frankov in z njimi pla?ati kreditnega obroka, ampak je vsak mesec znova odvisen od te?aja banke, pri kateri ima najeto posojilo.

Danes pogosto sli?imo, da je kredit smiselno najet v valuti, v kateri prejemamo dohodek, v ?asu kreditov v ?vicarskih frankih, pa so banke kredite v tuji valuti celo priporo?ale. Obrestna mera je bila ni?ja, marsikdo pa tudi ni bil kreditno sposoben za posojilo v evrih. O nevarnosti valutnega tveganja ob najemu kredita ni bil podu?en nih?e, zato se poraja misel, da so pravzaprav banke tiste, ki so ?pekulirale na ra?un kreditojemalcev, ki so po ve?ini zgolj re?evali svoj stanovanjski problem.

Kot pravi predstavnica Zdru?enja Alja Pestar, konverzija v evre sedaj ni re?itev:

Izjava se nahaja v posnetku.

Na dru?tvu poudarjajo, da nih?e od prizadetih ne ?eli, da  mu kredit popla?ajo davkopla?evalci, temve? da se ugotovi nepo?tena poslovna praksa s strani bank, saj potro?niki niso bili ustrezno obve??eni o valutnih tveganjih, medtem, ko naj bi se banke za valutna tveganja zavarovale. Na zdru?enju ?elijo, da jih nehajo zmerjati s ?pekulanti:

Izjava se nahaja v posnetku.

Dru?tvo do sedaj z bankami ?e ni za?elo pogajanj, niti ?e nimajo pravnega predstavnika. O konkretnih re?itvah se bodo predstavniki Zdru?enja pogovarjali 5.2. na seji parlamentarnega odbora za finance. Upajo, da bodo z bankami dosegli dogovor, v nasprotnem primeru pa so pripravljeni uporabiti vsa v Sloveniji in Evropski uniji dovoljena sredstva:

Izjava se nahaja v posnetku.

Precedens na tem podro?ju je sodni primer para z Mad?arske, ki se je zaradi kredita v ?vicarskih frankih spustil v individualno to?bo na lokalnem sodi??u. Zakonca sta trdila, da je dolo?ba, ki narekuje, da se za odpla?ilo dolga uporabi druga?en menjalni te?aj kot za njegovo izpla?ilo, nepo?tena. Potem ko sta bila na mad?arskem sodi??u neuspe?na, sta svojo to?bo naslovila na Sodi??e Evropske unije. Slednje je presodilo, da mora biti pogodbena dolo?ba - v tem primeru valutna klavzula - obrazlo?ena v za potro?nika razumljivem jeziku ter da mora transparentno pojasniti konkretno delovanje mehanizma konverzije tuje valute, na podlagi katere lahko potro?nik realno oceni ekonomske posledice pogodbene dolo?be. Ker v primeru kreditne pogodbe mad?arskih zakoncev dolo?ba ni zadostila pogojem, je Evropsko sodi??e ugotovilo ni?nost pogodbe. Ljudje, ki pridejo na banko z namenom najema kredita, seveda niso ban?ni strokovnjaki, in po sodbi evropskega sodi??a jim torej tudi ni treba biti.

Dru?tvo poziva, da se kreditojemalci v?lanijo v zdru?enje, da bo skupnost mo?nej?a in glasnej?a. Ve? informacij lahko najdete na spletni strani www.zdruzenje-frank.si.

Ob navedenem pa ne velja pozabiti, da bi re?evanje kreditov v ?vicarskih frankih moralo biti v interesu tako dr?ave, kot Banke Slovenije, saj so tak?ne kredite poleg fizi?nih oseb najemala tudi dr?avna podjetja. Slovenske ?eleznice so namre? s kreditom v ?vicarskih frankih izgubile okoli 20 milijonov evrov. Ta znesek bomo seveda pla?ali davkopla?evalci.

 

Facebook Twitter Deli