V tokratni plastiki predstavljamo kantavtorico Jessico Pratt in njen tretji studijski album Quiet Signs. Gre za prvi album, ki ga je v celoti posnela v profesionalnem studiu. Quiet Signs je minimalistično producirana zbirka devetih avtorskih pesmi, ki nadaljuje izročilo folk glasbe iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub studijski kvaliteti ima album domačen, pristen prizvok kot bi poslušal skladbe, zaigrane v dnevni sobi kalifornijskega pribežališča hipijev.
Plastika

Po štirih letih tišine se Zachary Condon na čelu svoje tolpe glasbenikov, ki tvorijo Beirut, vrača z albumom Gallipoli.
Staro leto nam je prineslo kar lepo bero metalskih izidov. Tudi domači metalci so bili pridni in delavni in tako je bilo, da so še pred božičem fantje iz Agan izdali svojo debitantsko kratko ploščo De Profundis. Agan sestavljajo Domen Duša na growlu in ritemi kitari, Sašo Kokošar na bobnih, Robi Lapanja na basu in Vasja Božič kot vodilna kitara.
Wanderer, najnovejši album cenjene kantavtorice Cat Power, je že njena deseta izdaja. Jubilejno delo glasbenice je ob avgustovskem izidu prvega singla Woman postreglo s presenečenjem. V pesmi je za spremljevalne vokale poskrbela Lana Del Rey, kar bi na prvi vtis lahko delovalo tudi kot trk dveh različnih svetov. Medtem ko ima Cat Power med glasbenimi sladokusci že skoraj legendarni status, se pri glasbi Lane Del Rey težko izognemo vtisu, da gre zgolj za šablonski pop, četudi s privlačnim prizvokom nostalgije.
V trenutkih osame in introspekcije se je dobro zateči h glasbi. Celovečerni debi skupine Haiku Garden, Where If Not Now, ki je oktobra izšel pri Kapa Records, je kot nalašč ustvarjen za prav te. Where If Not Now se namreč giblje v mejah shoegaza, glasbenega podžanra, ki dobro zajame čustveno pa tudi duševno izgubljenost, tisti občutek krhkosti, a hkrati vitalnosti in lepote. Anže, Matevž, Klemen in Luka tu in tam obidejo pesimizem tega stila ter ga zamenjajo s svetlejšimi obeti za prihodnost.
Iskreno vesel sem dejstva, da naša tla premorejo suvereno doom metalsko in primarno žensko skupino Mist. Razmerje članic in članov skupine je enako 4:1. To izpostavljam kot zanimivost, saj je v glasbi, sploh takšni bolj trdi, malo žensk, ki bi jo skupaj ustvarjale.
V času te velike sparine, si verjetno marsikdo zaželi, da bi bil osvobojen sonca.
Kot rešitev v ponedeljek ob 19:00 v Plastiki predstavljamo domačo doom metal skupino Mist z njihovo novo ploščo Free Me of The Sun!
Razigrano delo ljubljanskih Počenih Škafov je po 6 letih obrodilo sadove v obliki albuma »Stroj za sušenje solz«. Ulični swing band nas s svojo glasbo prisrčno zamaje v kombinaciji stilov tradicionalnega jazza iz New Orleansa in šansona, ki se združita dopolnjujoča se nasprotja čutnega, šaljivega, klasičnega in modernega ter prefinjeno energičnega.
Zgodba in izvorno ime skupine se začne z glasbenim osvajanjem prvotne vokalistke Urške Škafar in tolkalista Nejca Jurna, ki se je prelevil v tekstopisca in ribežnista.
Sodobni človek je prišel do točke, ko se brez večjega upora kaj hitro zadovolji s povprečjem in sprejema ustaljene navade, hlepi po ugledu in priznanju drugih in se zato predaja konzumu, doma pa smeti po internetih in je v sebi neskončno prazen. To praznino, zmedo, sveto jezo nad njima ter ničevostjo vsega naštetega zvokovno obdela peterec The Canyon Observer na drugem celovečernem albumu NØLL. Slednji je na naših tleh izšel 20. aprila pri založbi KAPA Records.
Praznina, zmeda, sveta jeza nad njima ter ničevost vsega naštetega - danes ob 19h v MARŠ Plastiki, ko predstavimo NØLL, nov celovečerni album skupine The Canyon Observer!