Zofijini ljubimci: Skrb za status: o pri?akovanjih

Cikel filmozofskih ve?erov »Mediozofija – o posredovanem svetu«

V ?etrtek, 15.5.2014, ob 18:00, v Kulturnem inkubatorju (Koro?ka cesta 18, Maribor)

»Status Anxiety«, 1. del, (Skrb za status), dokumentarni film, Velika Britanija, 2004, DVD, 49′, re?ija: Neil Crombie; scenarij: Alain de Botton; angle??ina, slovenski podnapisi.

»Skrb za status« (Status Anxiety) je naslov knjige, ki jo je leta 2004 napisal ?vicarsko – angle?ki popularni filozof in publicist Alain de Botton. ?e isto leto so na programu Channel 4 po knjigi skupaj z avtorjem pripravili tudi istoimenski dokumentarni film. V sklopu filmozofskih ve?erov bomo v treh razli?nih ve?erih v maju in juniju skupaj pogledali na tri poglavja razdeljeni omenjeni dokumentarni film in se s povabljenimi gosti pogovarjali o razli?nih aktualnih vidikih skrbi za status.

Ob prvi tovrstni priliki bomo skupaj z Dru?tvom ?tudentov sociologije Maribor in pod mentorstvom Andreja Adama pripravili improviziran »filokafe«.

Andrej Adam, dipl. univ. prof. filozofije in sociologije, avtor ?tevilnih filozofskih in sociolo?kih del, ?lankov prevodov. Je oster kritik nesocialnih dru?benih trendov.

Prvi del filma spregovori o specifi?ni izku?nji statusa – o pri?akovanjih, ki jih imamo do ?ivljenja. Najbolj?o ilustracijo za to ponuja sodobna Amerika (ZDA) v konceptu t.i. »ameri?kih sanj« in meritokracije. Pri tem se de Botton uvodoma vrne k Alexisu de Tocquevilleu in njegovemu raziskovanje demokracije v Ameriki.

»V knjigi in filmu »Skrb za status« Alain de Botton obdeluje ?lovekovo potrebo po nenehnem potrjevanju njegove pomembnosti, tako pri sebi, kot v svojem okolju.

Vse od francoske revolucije, ko je aristokracija izgubila svoj privilegirani status in so bili dru?beni privilegiji osvobojeni podedovane dolo?enosti, mno?i?no trpimo za novo tegobo, katere vzroki so pomanjkanje ljubezni, snobizem, pri?akovanje, meritokracija in odvisnost. Zaradi vsega tega si prizadevamo, da bi si pridobili kolikor se da visok materialni status.

Kot zatrjuje de Botton, namre? “potem ko smo si ?e zagotovili hrano in streho nad glavo, poglavitno gonilo na?ih ?elja po uspehu v dru?beni hierarhiji morda niso ve? toliko dobrine, ki jih tako nakopi?imo, ali mo?, ki jo lahko izkoristimo, temve? koli?ina ljubezni, ki smo je dele?ni zaradi visokega statusa”. Seveda pa je povezava med statusom in ljubeznijo pogojena povsem dru?beno. Kapitalisti?na dru?ba, kot ugotavlja de Botton s pomo?jo na?el Bernarda Mandevilla, ki je trdil, da so bogati dru?bi najkoristnej?i, saj njihova poraba omogo?a zaposlitev ni?jim slojem, ter socialnih darvinistov, ki so v 19. stoletju dokazovali, da je trg orodje naravne selekcije, namre? v splo?nem ena?i pridobitni?ki uspeh z dru?beno sprejemljivostjo in celo moralnostjo.

In kak?ne so re?itve? Potem ko je de Botton v bistvu utemeljil skrb za status kot te?avo, ki nam jo nalagajo na?a prepri?anja, ta so ve?inoma posledica dru?benih konvencij, nas v svojem prepoznavnem slogu navaja k za dana?nje ?ase v marsi?em nekonvencionalnemu razmi?ljanju. Kot mogo?e re?itve za tegobe skrbi za status tako predpisuje pet zdravil, in sicer filozofijo, umetnost, politiko, kr??anstvo in boemstvo.

V filozofiji sta edino veljavno merilo, tudi za posameznikovo samopodobo, zdrav razum in logika, sodbe drugih o na?i sprejemljivosti pa najpogosteje niso razumsko veljavne.

Umetnost je, po besedah britanskega pesnika in akademika iz 19. stoletja, Matthewa Arnolda, “kritika ?ivljenja, ki ponuja razlago pomanjkljivosti ?love?kega obstoja in zdravilo zanje”.

Vpogled v politiko in njeno zgodovino nam razkriva, da so prevladujo?e predstave, ?e predvsem tista o povezavi med statusom in moralnostjo, pravzaprav le posledica interesov oblastnikov, ?e posebej v sodobnem ?asu globalnega kapitalizma. Opozarja pa nas tudi na dejstvo, da je pri tem, kako si dolo?amo prioritete, odlo?ilen vpliv ideologij.

Kr??anstvo upo?teva dejstvo, da je ?lovek minljivo bitje in daje odgovore na ?lovekova poslednja vpra?anja. Obenem daje prednost skupnosti pred ambicijami posameznikov ali skupin in u?i, da Bog enako ljubi vsakogar, ne glede na njegov status.

Boemstvo uveljavljene predstave meritokratske dru?be izziva bolj neposredno: tako da ustvarja alternativna merila, po katerih presoja status. Med njimi sta posebej pomembna ustvarjalnost in nekonformizem, ki ka?eta na stvariteljsko mo? umetnika, kakr?no je kot ideal uveljavila romantika. Avantgardna umetni?ka gibanja pa v svojih programih pogosto vzpostavljajo povsem arbitrarna in celo absurdna merila statusa, ki so predvsem izzivalen in ironi?en komentar na delovanje ustaljenega reda.« (povzeto po kritiki Uro?a ?rnigoja)

Definicije

Status

Posameznikov polo?aj v dru?bi; izraz izvira iz latinske besede statum, stoje? (dele?nik glagola stare, stati).

V o?jem pomenu se beseda nana?a na posameznikov pravni ali poklicni polo?aj znotraj te ali one skupine (poro?en, poro?nik itd.); v ?ir?em – za nas pomembnej?em – pomenu pa ozna?uje posameznikovo veljavo in ugled v o?eh sveta.

Razli?ne dru?be so podeljevale visok status razli?nim skupinam ljudi: lovcem, bojevnikom, starodavnim dru?inam, duhovnikom, vitezom, plodnim ?enskam. Po letu 1776 je status v zahodnem svetu (na ozemlju, ki ga je sicer te?ko opredeliti, pa vendar vsi verno, za katero gre) ?edalje tesneje povezan z gmotnim uspehom.

Posledice visokega statusa so prijetne. Mednje spadajo materialne dobrine, svoboda, prostor, udobje, ?as in – nemara ni? manj pomemben – ob?utek, da nas imajo drugi radi in nas ?tejejo za pomembne – o ?emer pri?ajo vabila, laskanje, smeh (celo kadar so na?e ?ale neslane), spo?tovanje in pozornost.

Marsikdo meni (?eprav bo to le malokdo priznal), da je visok status ena izmed najbolj za?elenih posvetnih dobrin.

Skrb za status

Huda skrb, ki nam lahko docela zagreni dalj?a ?ivljenjska obdobja, da ne bomo mogli dose?i idealov uspeha, kakr?ne predpisuje na?a dru?ba, in da bomo zaradi tega ob dostojanstvo in ugled; skrb, da trenutno zasedamo preskromno mesto na hierarhi?ni lestvici ali da bomo kmalu zdrsnili na ni?je.

To skrb med drugim povzro?ajo gospodarske recesije, nezaposlenost, sistem napredovanja v slu?bi, upokojitev, pogovori s sodelavci, ?asnikarski portreti vplivnih sodobnikov in prijatelji, uspe?nej?i od nas. Podobno kot pri priznanju, da smo zavistni (to ?ustvo je v tesnem sorodu s skrbjo za status), ima lahko priznanje, da nas mu?i skrb za status, usodne dru?abne posledice, zato o posameznikovem notranjem trpljenju pri?a le malo: ponavadi le zaskrbljen pogled, kisel nasmeh ali predolg molk ob novici o tujem dose?ku.

?e nam na?e mesto na hierarhi?ni lestvici zadaja tako hude skrbi, je to zato, ker je na?a samopodoba preve? odvisna od tujega mnenja. Razen redkih posameznikov (Sokrata, Jezusa) vsi potrebujemo znake spo?tovanja okolice, da bi se samim sebi zdeli sprejemljivi.

?e bolj ob?alovanja vredno je to, da je status te?ko dose?i in ga ?e te?e obdr?ati vse ?ivljenje. Razen v dru?bah, kjer nam je pod pogojem, da se nam po ?ilah pretaka modra kri, dan ?e ob rojstvu, je visok dru?beni polo?aj odvisen od na?ih dose?kov; ti pa se nam lahko izmikajo zaradi na?e neumnosti, preslabega poznavanja samega sebe, makroekonomije ali tuje ?kodo?eljnosti.

Neuspehu sledi poni?anje: peko?a zavest, da se nam ni posre?ilo prepri?ati sveta o na?i vrednosti in da bomo zato v prihodnje obsojeni zreti na uspe?ne z zagrenjenostjo, nase pa s sramom.

Teza

Skrb za status je lahko vir hudega trpljenja.

Tako kot druga po?elenja je hlepenje po statusu lahko koristno: sili nas, da uporabimo svoje naravne darove, spodbuja nas k odli?nosti, nam prepre?uje, da bi se vdajali ?kodljivim razvadam, in med ?lani dru?be utrjuje skupen sistem vrednot. A tako kot druga po?elenja je pretirana lakota po statusu lahko smrtonosna.

Morda je naju?inkovitej?i na?in soo?enja s skrbjo za status ta, da jo poskusimo razumeti in odkrito spregovoriti o njej.

Iz knjige »Skrb za status«. Prevedla Maja Novak

Vabljeni!

Facebook Twitter Deli
0 comments