TTIP, CETA, TISA ? kaj prina?ajo Sloveniji?

Po skrbni priklenitvi svojega kolesa ? ker, mimogrede, v Mariboru kradejo tudi sede?e ? se odpravim v pritli?ne prostore Tkalke, kjer naj bi na dogodku katerega sem se namenil obiskati,  govorci ? glej ga zlomka ?  govorili ravno o kraji in pa ropanju. Toda ti ne?astni opravili bi v prihodnosti potekali na posreden in celo legalen na?in, na?in ki bi se odvijal v mnogo ve?jih razse?nostih in v belih rokavicah mednarodnih trgovinskih poslov. Vsaj tako je bilo mogo?e brati besede govorcev, ki so nam kak?nim petnajstim poslu?alcem ? v petek 17. 4. 2014 ? sku?ali predstaviti ob?irne posledice sprejemanja trenutno aktualnih mednarodnih trgovinskih sporazumov, v katere je vpletena Evropska unija.

Te sporazume poznamo pod imeni Comprehensive Economic and Trade Agreement (CETA), Trade in Services Agreement (TISA) in pa Transatlantic Trade and Investment Partnership (TTIP), o katerem je bilo v zadnjih ?asih najve? govora. Slednji sporazum naj bi omogo?il bolj?e trgovinsko sodelovanje med ZDA in EU. Spodbudil naj bi gospodarsko rast, ustvaril nova delovna mesta ter omogo?al nemoten potek nalo?b v gospodarstvo. Nekam znano in romanti?no zvenijo te besede, kajne? Vrnimo se torej na dogodek, saj se je hudi? vedno skrival v podrobnostih.

?eprav bi namen dogodka hitro zamenjali s kak?nim strankarskim soo?enjem ? vendarle je bilo pritli?je Tkalke nabito polno s strankarskimi plakati na t.i. pingvinih ? je glavni namen dogodka dobro osvetlil projektor, ki je na platno obsijal zloglasne kratice mednarodnih sporazumov, torej tisto za kar je v resnici ?lo. Govorci so nam torej s pomo?jo moderatorja Petra Ri?narja iz Zdru?ene levice (ZL) predstavili vsebine mednarodnih sporazumov, ?politi?na? dogajanja okrog sporazumov in posledice, ki bi jih ljudje ob?utili kot potro?niki ter dr?avljani. Tako je Igor ?oltesnpovedal, da se zdi, ko za?nemo govoriti o TTIP, da je to neka re? o kateri ne vemo veliko, ko pa se za?nemo pogovarjati o vsebini, in ko prisluhnemo samim argumentom, pa vidimo, da je to v dolo?enih stvareh zelo stra?ljiva zadeva za evropsko gospodarstvo in evropskega potro?nika. ?oltes ?e je posebej izpostavil eksisten?no tveganje, ki bi ga lahko sporazum TTIP vnesel na podro?je kmetijstva in slovenske agro?ivilske industrije.

Igor ?oltes, ki se je v Evropskem parlamentu pridru?il Skupini Zelenih, je govoril iz izku?enj, ki jih ima kot evropski poslanec, o teh podrobnih ?stra?ljivih? tehni?nih re?eh pa eksplicitno ni spregovoril. Te podrobnosti je prepustil drugima sogovornikoma. Evropski poslanec se je torej osredoto?il bolj na ?politi?no? raven in potek procesa pogajanj o sporazumu TTIP. Tako se po njegovih besedah zna zgoditi, da se ob vedno ve?ji ozave??enosti civilne dru?be, pogajanja okrog teh sporazumov, lahko zavle?ejo tudi v leto 2018. Ob prihajajo?ih volitvah v ZDA leta 2016 in v Nem?iji leta 2017, bodo namre? bodo?i ?politi?ni? odlo?evalci podvr?eni ve?jim pritiskom civilne dru?be. Zaradi spremembe na politi?nem podro?ju in hkratnem pritisku civilne dru?be se bi torej znalo zgoditi, da bi o ?pravih pogajanjih? lahko resno za?eli govoriti ?ele leta 2018. Pogajanja o sporazumu CETA med EU in Kanado so mimogrede ?e zaklju?ena in ?akajo na potrditev nacionalnih parlamentov.

V besedah govorcev je kljub skrbem ? ki jih prina?a ?e vedno precej tajna vsebina sporazumov ? bilo mogo?e zaznati optimizem. Govorca Igor ?oltes in Andrej Gnezda iz Koalicije proti tajnim sporazumom (KPTS) in Umanotere, sta se strinjala, da je ravno civilna dru?ba pripomogla k temu, da se je danes za?elo resneje govoriti o TTIP v evropskih institucijah in znotraj nekaterih dr?av ?lanic. Igor ?oltes je znotraj tega konteksta omenil odprtje t.i. tihe sobo za branje, kjer je evropskim poslancem omogo?eno, da prebirajo te dokumente, ki pa so izjemno zapleteni in obsegajo ve? tiso? strani. ?e zaklju?en kon?en dokument sporazuma CETA, ki v najve?ji meri zadeva liberalizacije trgovine z blagom med Kanado in EU, tako obsega kar 1700 strani. Ti strokovni spisi so torej omogo?eni v pogled dolo?enim izbrancem pod dolo?enimi strogimi pogoji, civilni dru?bi pa ostajajo nedostopni.

Naj omenimo, da so za?etki oz. prvi krogi pogajanj o TTIP bili popolnoma tajni. Prav tako javnost ni vedela za posvetovanja, ki jih je evropska unija pred pogajanji opravljala z dele?niki, ki so na plano nosili svoje predloge. Govorci so omenjali raziskavo, ki je pokazala, da so ti predlogi kar v 92 % prihajali s strani industrije, drugih 8 % dele?nikov pa so predstavljali regulatorji, nevladne organizacije ter civilna dru?ba.

Kljub trditvam Evropske komisije, da so danes pogajanja povsem transparentna, da ne potekajo za zaprtimi vrati in da vklju?ujejo prav vse dele?nike ? tudi nevladne organizacije, okoljske organizacije, sindikate, regulatorje in ostalo civilno dru?bo ? slednji dejanskega politi?nega vpliva nimajo. Kot posledica pritiska so danes civilni dru?bi sicer dostopna nekatera poglavja, ki jih je v pogajanja predlo?ila Evropska unija. Tako so za mednarodni sporazum TISA, ki bo zajemal ter urejal storitvene dejavnosti med petdesetimi dr?avami po svetu, sicer znana pogajalska izhodi??a. Ta pogajalska izhodi??a je Evropski svet predal Evropski komisiji in jo pooblastil za pogajanja. V teh izhodi??ih lahko torej na grobo beremo, o ?em je Evropski svet oz. o ?em so voditelji dr?av ?lanic dovolili Evropski komisiji, da se pogaja. Ne smemo pozabiti, da se Evropska komisija pogaja v imenu 506. milijonov ljudi, ki prebiva na podro?ju EU.

Toda podrobnosti posameznih poglavij ostajajo zakrite. Tako je ?ele WikiLeaks izdal podrobnej?a poglavja sporazumu TISA, ki zadevajo finan?ne storitve. Med drugim je bilo s strani govorcev povedano, da je na teh dokumentih bilo mogo?e videti, da naj bi sporazum TISA ostal tajen ?e pet let po sprejetju. Andrej Gnezda hkrati meni, da po tem kar smo lahko videli in pa kar lahko vidimo v sporazumih TTIP in CETA, vzbuja resne pomisleke o tem, da je namen sporazuma TISA dejansko namenjen privatizaciji javnih storitev.

Na drugi strani pa Gnezda pravi, da je to po?asno odpiranje nekaterih dokumentov, ki prihajajo iz evropske strani, le nek napredek, ampak ?e vedno ni formalnih kanalov, da bi mi kakorkoli sodelovali v teh pogajanjih, da bi imeli mo?nost dajanja pripomb[1]. Ga pa ?e vedno najbolj skrbi prisotnost popolne tajnosti na ameri?ki strani, kar hkrati krepi njegov sum o vsebini novih predlogov. Novi predlogi bodo v bilateralni sporazum TTIP med ZDA in EU podani ?e v tem tednu, na 9. krogu pogajanj v New Yorku. Igor ?oltes, ki se vsebine sporazuma TTIP ni eksplicitno dotaknil, se prav tako strinja, da nevednost glede vsebine pogajanj, kljub nekaterim premikom, ?e vedno ostaja velika.

Ve? o ?stra?ljivih? tehni?nih re?eh in vsebini sporazuma TTIP, katerega namen je liberalizacija trgovine, sta povedala Andrej Gnezda in Kira Cerjak, ki prav tako prihaja iz Koalicije proti tajnim sporazumom. Sporazum zaenkrat obsega tri dele in sicer dostop na trg, zakonodajni del oz. regulatorni del ter pravila oz. sankcije, ki bi nastopile v primeri kr?itve sporazuma. Na grobo je mo?no re?i, da prvi del TTIP, ki opredeljuje dostop na trg, zajema predvsem carinske ovire, ki so med ZDA in EU ?e tako in tako nizke. Zato po besedah Andreja Gnezde velike gospodarske rasti zaradi odstranitve ali zni?anja carinskih ovir ne moremo pri?akovati, ?esar se zavedajo tudi odlo?evalci in razni vpleteni dele?niki v sporazumu. Ve?ji poudarek TTIP je zato na odstranitvi necarinskih ovir oz. preprek, ki izhajajo iz razlik v zakonodajah in precej razli?nih standardih, ki veljajo v ameri?kih in evropskih pravnih sistemih. Podjetjem, ki ?elijo izva?ati na tuje trge, te ne-carinske ovire (non-tarrif barrier) predstavljajo najve?jo oviro in hkrati prina?ajo najve?je stro?ke pri vstopanju na tuje trge. Tukaj torej lahko za?nemo govoriti o kloriranih pi??ancih, gensko spremenjenih organizmih, rastnih hormonih, prepovedanih kemikalijah in o drugih pobo?nih ?eljah po poenotenjih standardov, ki bi se lahko uresni?ili s sprejetjem sporazuma TTIP.

Toda Gnezda dodaja, da nih?e ne nasprotuje odpravljanju oz. poenotenju nekaterih ne-carinskih ovir, ki so tehni?ne narave, kot npr. poenotenje barve ?migavca na avtomobilih. Tukaj najbr? ne bo nih?e nasprotoval. Poudarja, da te?ave nastanejo, kadar odstranjujemo ne-carinske ovire, ki temeljijo na dru?benih, okoljskih ali pa vrednostnih kriterijih, ki smo jih vpeljali v zakonodajo z namenom, da varujejo na?e zdravje. Tukaj torej ne smemo me?ati jabolk in hru?k, kot to po?ne Evropska komisija, ko me?a tehni?ne in druge vidike ne-carinskih ovir.

Odstranitev ne-carinskih ovir naj bi po uradnih projekcijah prinesla kar 80 % celotne predvidene rasti. Na?in odstranjevanja teh razlik v zakonodajah, bi potekal s pomo?jo mehanizma t.i. Regulatornega sodelovanja. Iz tega Regulatornega sodelovanja torej izhajajo vse gro?nje po ni?jih standardih v prehrani, kozmetiki in drugih gospodarskih panogah. Te?ava nastane, pravi Gnezda, ker bomo morali zdaj prakti?no vso zakonodajo preverjati z vidika tega, kako vpliva na mednarodno trgovino.

Pravi ?e, da je jasno, da ?elijo korporacije ta proces izkoristiti za deregulacijo zakonodaje. Vpra?anje, kak?ne u?inke bi imela ta zakonodaja na dru?bo, okolje in ?loveka, je tukaj potisnjeno na stran. Tukaj se znajdemo v te?avi, kjer ?lovek in dru?ba postaneta ovira mednarodni trgovini, ?e dodaja. V naslednjem hipu ?e pripomni, da mehanizem Regulatornega sodelovanja izrazito spominja na mehanizem re?evanja sporov med dr?avami in investirorji, ki je znan pod imenom Investor-state dispute settlement in kratico ISDS.

Na?in delovanja tega mehanizma, ki ga vsebuje tako TTIP kot CETA, nam je predstavila Kira Cerjak. Na kratko povedano bi s tem mehanizmom investitorji oz. korporacije ter podjetja imela mo?nost to?iti dr?ave za dejanske izgube premo?enja ali pa samo zaradi izgube potencialnega dobi?ka. Te izgube navadno nastanejo, ko dr?ava z namenov varovanja okolja ali zdravja dr?avljanov ? ali pa preprosto z namenom vi?anja socialnih pravic dr?avljanom ? sprejme kak?en zakon ali uveljavi predpis, ki investitorjem ote?uje gospodarsko delovanje in posledi?no zni?a njihov dobi?ek. Najbolj plasti?en primer je verjetno to?ba ?vedske energetske korporacije, ki je Nem?ijo to?ila, ker so dr?avljani na referendumu odlo?ili, da ?elijo po katastrofi v Fuko?imi postopno ukiniti uporabo jedrske energije. Znan nam je tudi primer Veolie, ki egip?ansko vlado to?i zaradi zvi?anja minimalne pla?e. 

Eden izmed glavnih problemov mehanizma je po besedah govorcev v tem, da mehanizem ISDS omogo?a investitorjem, da zaobidejo nacionalna sodi??a in tudi sodi??a za ?lovekove pravice. Odlo?anje je tako prepu??eno mednarodnemu sodi??u, kjer odlo?ajo trije arbitri, na odlo?itev pa se ni mo?no prito?iti. Znanih je tudi mnogo primerov, ko se manj?e dr?ave, kljub trdnim stali??em, raje odlo?ijo za pogoditev, saj visokih kompenzacijskih stro?kov in stro?kov odvetnikov preprosto niso zmo?ne pla?ati.

Po izrazitem pritisku civilne dru?be na politi?ne odlo?evalce je tudi ta sporen mehanizem postal predmet debate na evropskem ?politi?nem? laminatu in v nekaterih dr?avah ?lanicah. Najve?ja nasprotnica mehanizma ISDS je trenutno Francija[2]. Igor ?oltes dodaja, da je tudi evropska komisarka za trgovino, Cecelia Malmstr?m, povzdignila glas proti avtomati?nemu sprejemanju sporazuma TTIP, predvsem pa proti uveljavitvi mehanizma ISDS v prvotni predlagani obliki. ?e vas je volja, lahko novim briljantnim predlogom komisarke prisluhnete v posnetku iz Bruseljskega foruma 2015[3].

Naj povem, da je bil celoten dogodek, kljub nekaterim tehni?nim te?avam in pomanjkanju strukture pri predstavitvi te kompleksne tematike, dobro izpeljan. Pohvale zato gredo organizatorjem, predvsem pa z znanjem dobro podkovanim govorcem, ki so nam razjasnili marsikatera odprta vpra?anja, ki bodo ?e kako trkala na vrata na?e prihodnosti.

 

Peticijo proti sporazumu TTIP lahko podpi?ete na naslednji povezavi.

 

 

[1] O zavrnitvi Evropske dr?avljanske pobude s strani Evropske komisije lahko berete na naslednji povezavi: http://www.waronwant.org/component/content/article/18241 o razlogih zavrnitve pa na: http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/initiatives/non-registered/details/2041

[2] http://www.euractiv.com/sections/trade-society/french-government-will-not-sign-ttip-agreement-2015-3...

[3] https://www.youtube.com/watch?v=II5zw92XTLA

Facebook Twitter Deli
0 comments