Pravljica, basen o tropu volkov

Ta pravljica govori o tropu volkov, ki so bili v ?kripcih, ker ?e dolgo niso imeli ?esa jesti, skratka, pre?ivljali so te?ko obdobje. Stari volk, vodja tropa, jih je miril, prosil jih je, naj bodo potrpe?ljivi in naj ?akajo, saj bodo prej ali slej pri?li mimo divji pra?i?i ali ?rede jelenov, tako da si bodo lahko zagotovili bogat ulov in si kon?no le napolnili trebuhe. Neki mlad volk pa ni hotel ?akati in je sku?al te?avo na hitro re?iti. Odlo?il se je, da bo ?el iz gozda in za hrano prosil ljudi. Stari volk ga je sku?al ustaviti z besedami, da se bo spremenil in ne bo ve? volk, ?e bo vzel hrano od ljudi. Mladi volk pa ga ni vzel resno in mu je osorno odgovoril, da za poln trebuh ni treba upo?tevati natanko dolo?enih pravil, pomembno je le, da ga napolni?. In se je odpravil v vas.

Ljudje so ga hranili s svojimi ostanki in vsaki?, ko si je pote?il lakoto, je pomislil, da bi se vrnil v gozd in se pridru?il drugim volkovom, a ga je vedno premagal spanec in je to vsaki? prestavil, dokler ni popolnoma pozabil na ?ivljenje v tropu, na u?itke lova, veselje ob deljenju plena s tovari?i.

Na lov je za?el hoditi z ljudmi, pomagal je njim namesto volkovom, med katerimi se je rodil in z njimi odra??al. Neko? pa je neki ?lovek med lovom streljal na starega volka in ga ranil, tako da je ta padel na tla in oble?al. Mladi volk je stekel k njemu, da bi ga odnesel svojemu gospodarju, a ko ga je sku?al zagrabiti z zobmi je opazil, da pred njim le?i stari volk, vodja tropa. Bilo ga je sram, ni vedel, kaj naj mu re?e. Mu?no ti?ino je s svojimi besedami presekal stari volk: ?Svoje ?ivljenje sem pre?ivel kot dostojen volk. Veliko sem lovil in si delil s svojimi brati obilico plena, tako da zdaj umiram sre?en. Ti pa bo? ?ivel v sramoti, sam, v svetu, ki mu ne pripada?, ker si za poln trebuh zavrgel dostojanstvo svobodnega volka. Postal si graje vreden. Kamorkoli bo? ?el, bodo vsi prezirljivo ravnali s tabo, ker ne pripada? ne svetu volkov ne svetu ljudi? Tako bo? dojel, da lakota pride in gre, dostojanstvo pa se ne vrne, ko ga izgubi??.

Nikolaj Lilin, Sibirska vzgoja, Mladinska knjiga, 2010: str. 43, 44.

Facebook Twitter Deli