Mama in de?ek, ki ?ivita v hi?i v Desklah, le nekaj metrov oddaljeni od osnovne ?ole, sta obupana. Desetletnik, ki je z materjo iz Bosne pri?el letos poleti, je ?rtev ponavljajo?ega se nasilja so?olcev. Razmer v petem razredu, ki je ??e od vrtca problemati?en? na ?oli ne uspejo urediti. Ko so de?ka pred dnevi pretepli, je pediater, ki ga je zdravil, poklical policijo. Tako so v sredo o novem primeru nasilja v ?olah pisale Primorske novice.
V osnovni ?oli v Desklah imamo opravka z rasisti?nim nasiljem. Tega ne morejo skriti nebulozna izmikanja ravnatelja. Koga trpin?ijo? Otroka, ki je z mamo pri?el iz Bosne in Hercegovine, da bi se pridru?il o?etu, ki dela v Sloveniji. Kako ravna Republika Slovenija z delavci, ki prihajajo iz tako imenovanih tretjih dr?av? Aktivisti in aktivistke prostovoljne iniciative Nevidni delavci sveta so dodobra razkrili re?im njihovega izkori??anja. Ta sloni na diskriminaciji, ki jo je uvedel zakonodajalec Dr?avni zbor Republike Slovenije. Zakonodajalec, ki kot v ?tevilnih drugih primerih dela po diktatu povampirjenih gospodarskih subjektov. Rezultat slovenskega re?ima apartheida je nekaznovano mno?i?no kr?enje delavskih pravic, socialna in kulturna segregacija mno?ice delavcev in delavk, raz?irjena korupcija in rasizem. Rasisti?na zakonodaja republike Slovenije in njene institucije, ki proizvajajo in utrjujejo razredno in rasno gospostvo, skrbijo, da je zdru?evanje dru?in, uresni?evanje temeljne ?lovekove pravice, nemogo?a misija. ?e komu uspe uresni?iti to pravico, je tukaj na rasisti?nih predsodkih utemeljena dru?bena sankcija.
Rasizem je vedno sopotnik re?imov izkori??anja, ki slonijo na sistemati?nem odrekanju ?lovekovih, ekonomskih, socialnih in politi?nih pravic. Tesno je povezan z razrednim gospostvom, obenem pa ni zgolj legitimiranje re?ima ekonomskega izkori??anja. Ni zgolj ideologija, ampak je mnogo bolj intimna in afektivna realnost. Rasizem je sistemati?no proizvajanje rasisti?ne subjektivitete v obstoje?ih dru?benih institucijah. Zato je kratkovidno kazanje s prstom na star?e ali celo nasilne otroke in pozivanje policije, da ukrepa. Kot je iluzorno pri?akovati, da bodo problem re?ile obstoje?e institucije vzdr?evanja razrednega in rasnega gospostva. Ogor?enje zaradi nasilja na ?olah je bolje mobilizirati za kritiko obstoje?ih dru?benih institucij, vklju?no s temeljnim aktom, ki odseva in poganja njihovo logiko delovanja ? ustavo.
Liberalne ustave, kakr?na je ustava Republike Slovenije, so prefinjen mehanizem dru?benega in?eniringa. Njihov namen je v procesu napredujo?ega raz?lenjevanja izvornih pozicij vzpostaviti in vzdr?evati institucionalne okvirje za razvoj profitne ekonomije. Politi?no skupnost, kot jo definira liberalna ustava, dolo?ajo lastninski odnosi. Republika lastnine ne zagotavlja zgolj nedotakljivosti privatne lastnine, ampak lastni?tvo nad imaginarno nacionalno skupnostjo, kar pomeni monopol dominantne dru?bene skupine nad definiranjem dru?benih norm, na?inov, kako se oblike ?ivljenja na nekem ozemlju reproducirajo. Ustava Republike Slovenije kot tak?no dominantno dru?beno skupino opredeljuje slovenski narod, avtohtone manj?ine in privatne lastnike. Tako imamo ustavno ovekove?enje predstave, ki je popolnoma v nasprotju z dru?beno realnostjo. Predstave, da je slovenska dru?ba homogena, da ima zgodovinska in sinteti?na kategorija slovenskega naroda predpravice pri definiranju za vse veljavnih dru?benih norm, da je problemati?na kategorija slovenskega naroda notranje monolitna in homogena. Ustava, ki sloni na tako izkrivljeni predstavi o dru?beni realnosti, ki je heterogena in polna raznolikih oblik ?ivljenja, zato nujno zaplaja dru?bene institucije, ki sku?ajo nasilno prikrojiti svet ?ivljenja ustavnim fantazmam.
Ena tak?nih institucij je liberalna ?ola, ki je razumljena kot hiper racionalen prostor prena?anja znanja. ?ola je formalno ideolo?ko in politi?no nevtralna. In ravno zato je u?inkovita ma?inerija razslojevanja in prisilnega ti??anja bogastva dru?benega ?ivljenja v kalupe meritokracije, tekmovalnosti, hierarhiziranja. ?ola je institucija zamaskiranega razrednega in rasnega gospostva pod krinko univerzalnosti, nepristranskosti, apoliti?nosti. Je mikropoliti?na institucija nacional republikanizma, vsiljevanja partikularnosti pod pla??em ob?ega. ?e ?elimo za??ititi otroke pred nasiljem v ?olah in narediti to dru?bo za manj nasilno, moramo ?ole odpreti za razlike. Na?a dru?ba je razslojena in je multietni?na. Zato potrebujemo insitucije, ki bodo slu?ile razvijanju na?ih sposobnosti, da kot razli?ni v procesih emancipacije vseh najdemo na?ine biti skupaj. Teh ne bomo na?li, ?e se bomo ?e naprej pretvarjali, da ?ivimo v homogeni dru?bi in da vseprisotni konflikti in antagonizmi nimajo vstopa v institucije, katerih namen je izklju?no proizvajanje delovne sile za trg. Skratka, manj tekmovanj, pehanja za odli?nostjo, teko?e trakovskih kurikulov... Ve? poudarka na tem, da u?enci in u?enke najdejo svoje mesto na tem svetu in da imajo pri tem mo?ne korenine. Grozljivih dogodkov, kot je ta v Desklah, ne bi bilo, ?e bi prisluhnili velikemu ameri?kemu Slovencu, Lojzetu Adami?u, ki je kot migrant v ZDA tematiziral pravico priseljencev, da se v ?olah u?ijo o lastnih koreninah, lastni kulturi, v lastnem jeziku. In ?e se ne bomo kmalu lotili tak?ne reforme ?olstva, bomo na koncu z grozo ugotovili, da slovenske ?ole mno?i?no proizvajajo delinkvente, fa?iste in tehnokratske male Eichmanne.
Tak?no predruga?enje dru?benih institucij kot je ?ola niti ni tako nemogo?a stvar. Zaradi ?olskega re?ima ?tevilni u?itelji in u?iteljice, star?i, u?enke ter u?enci ?utimo tako reko? eksistencialno stisko in morda lahko na?e ogor?enje mobiliziramo za nujno potrebno reformo ?olskega sistema od vrtcev do univerz. Ali postavimo alternativnega. Tudi sprememba ustave postaja neizogibna. Lastninjenje zemlje, ?love?kih in ne?love?kih ekosistemov pelje ?love?tvo v pogubo. Zato bo treba prisluhniti latinsko ameri?kim ?efurjem, stoletja zatiranim staroselskim skupnostim, ki so avtorji nove ekvadorske ustave iz leta 2008, po kateri narava ni z zakonom regulirana lastnina, ampak mnogotere ?ivljenske oblike, ki imajo pravico do obstoja, vzdr?evanja in obnavljanja ?ivljenjskih ciklov. Nismo lastniki, smo v tranzitu, sopotniki.
