Medtem ko se politi?ni tehnologi, sindikati, podjetniki, managerji, razni podjetni?ki vizionarji ter guruji, medijske hi?e, ki se mimogrede imajo za novinarske, in nasploh ustvarjalci javnih mnenj, ukvarjajo s tem ali je javna uprava preve? potro?na, neu?inkovita, neefektivna, neoptimalna, tro?i ve? kot lahko ustvarimo, se bomo mi napotili izven te binarne pozicije, saj ta kli?e po ne-mi?ljenju. Mi?ljenje namre? zahteva mnogo ve? kot zgolj u?inkovito ali neu?inkovito, DA ali NE, prav ali narobe, dan ali no?, a ali b, materija ali antimaterija.
Ta na?in razmi?ljanja je ?e mo?no upravi?iti na polju naravoslovja, kjer veljajo nekak?ni neizpodbitni dokazi, apodikti?ni zakoni. Torej polje kjer so ?stvari tak?ne in druga?ne pa? ne morejo biti?, kjer bo jabolko vedno te?ilo k temu, da bo padlo na tla, torej stvari ki jih lahko predvidimo. Na drugi strani pa obstajajo zadeve za katere se zdi, da ?so lahko tudi druga?ne?. Re?i za katere ni nujno da se bodo odvile tako kot se pa? morajo, kot bi lahko pri?akovali, ?stvari? na katere lahko vplivamo da bodo druga?ne. To zadnje so ?love?ke zadeve, ki so krhke, nepredvidljive in imajo svojo naravo.
Tako Aristotel v prvem poglavju prve knjige o Etiki opozori, da je zadosti ?e se v razpravljanju o etiki, ki je ?love?ka zadeva, dose?e tolik?na jasnost, kolikr?no dopu??a snov. Nadaljuje, da ne moremo od vseh razprav zahtevati iste stopnje natan?nosti, kakor tudi pri vseh obrtni?kih dejavnostih ne upo?tevamo istih meril, saj se predstave ljudi o plemenitosti in po?tenosti tako razlikujejo, da so zasnovane zgolj na medsebojnem dogovoru, ne pa na naravni nujnosti. Nadaljuje, da bo izobra?en ?lovek na nekem podro?ju zahteval le tolik?no mero natan?nosti, kolikor je dopu??a narava obravnavanega predmeta. S tem v mislih bi bilo nesmiselno pri matematiku poslu?ati kako zna lepo postavljati besede in prav tako zgre?eno bi bilo od govornika terjati neizpodbitnih dokazov (Aristotel 2002, 49).
Tako nekako Aristotel strogo razlikuje med ?love?kimi zadevami, ki so lahko tak?ne ali druga?ne in pa naravno nujnostjo, saj pravi da metode, tehnike, merila teh ?predmetov? ne moremo uporabljati kar tako po?ez, ker je narava snovi precej razli?na. Tako bi bilo Aristotelu in Starim Grkom ne-misjivo izre?i, da ?lovek premore npr. 1 kW.
To vpra?anje se za?ne odpirati z znanstvenim managementom, katerega o?e je Frederick Winslow Taylor. Z razvojem te discipline se ?love?ka neizmerljivost in nepredvidljivost v tovarni?kem obratu, za?ne kazati kot problemati?na. Managerji so mnogo podedovali od svojih predhodnikov, in?enirjev in od njihove tehni?ne naravnanosti (glej. Shenhav 2002). In?enirji so se namre? napajali v predvidljivem naravoslovju, ki je odkrivalo zakrite zakonitosti narave, in?enirji pa so te zakone uporabljali pri svojem na?rtovanju. Zato ne ?udi, da je ta moderni pojem u?inkovitosti, ki tako dominira v dana?nji govorici, dejansko managerski. Izvira pa iz konca 19. stoletja ko so ga, in?enirji s pomo?jo znanstvenega odkritja na polju termodinamike, s eksperimentiranjem s pogonskimi napravami, za?eli uporabljati, da bi z njim zaobjeli energijske toke in entropi?ne izgube (Turk 2010, 124).
Toda in?enirji so ostali na materialnem, predvidljivem/merljivem podro?ju in prizadevanju po ?im bolj u?inkoviti izrabi virov/surovin. Taylorju pa se je bolj kot problem u?inkovite izrabe materialnih virov, kazal problem u?inkovite izrabe ?love?kih surovin. Taylor torej in?enirsko logiko vnese na polje ?love?kega z namenom, da bi izlo?il nepredvidljivost in samovoljnost delavcev, ki jih je prosto po protestantizmu imenoval za zabu?ante, lenuhe itd., kar je zlo in se more nujno zdraviti (glej Markovi? 2006).
Taylor se za razliko od svojih predhodnikov in?enirjev, poda na neko popolnoma drugo, spolzko podro?je nepredvidljivega ?love?kega opravljanja dela in ga sku?a uzakoniti. Domena ?kako? bo delavec v procesu uporabil svoje roke, orodja in material, do Taylorja ostaja v delav?evih rokah, prena?a pa se preko ustnega izro?ila. Delavci ?e v tem ?asu dr?ijo nekatere kvalitete obrtnikov, mojstrov, saj je pomembno le ?kaj? se mora narediti in ne ?e ?kako? se mora zadeva opraviti.
Taylorjevo delo The Principles of Scientific Management (1911), katerega prvoten naslov je The Gospel of Efficiency (Evangelij u?inkovitosti), temelji na odstranitvi nepredvidljivosti in neizmerljivosti. Njegov evangelij temelji na ukinitvi nepotrebnih in odve?nih delovnih gibov, ukinitvi izogibanja dela ter odstranitvi nepotrebne energije. Taylorjeva poglavitna prizadevanja so bila kako z in?enirsko-znanstvenimi metodami, odkriti nekak?en ?zakon o u?inku utrudljivosti prvorazrednega delavca?. To vna?anje naravnih zakonitosti na polje ?love?kega, ga je pripeljalo do primerjanja mo?i prvorazrednega delavca s konjsko mo?jo. (Taylor 1998, 25?7).
Zdaj se njegova metoda, ki je ?znanstveno? dokazana, pojavlja kot naju?inkovitej?a od vseh drugih mo?nih organiziranj delitve dela, saj je delo razdeljeno na manj?e, enostavne, ?asovno izmerljive kvantume, ki jih Taylor meri s svojo znamenito ?toparico. Delavec s to poenostavitvijo postane zlahka nadomestljiv, kar pri?ajo tudi podatki o odve?nosti in odpu??anju po uvedbi metod znanstvenega managementa v delovne obrate. Lahko bi tudi rekli, da delavec s tem, ko svojo avtonomnost pri delu prepusti ?nevtralni znanosti?, ki se legitimira skozi Taylorjevo ?toparico in empiri?no analizo ?asa ter energije, izgubi svojo subjektiviteto, postane ?nemi robot? ali re?eno z Marxom; Taylorizem je nadaljevanje odtujitve delavca. Obstaja torej ena metoda o najbolj u?inkovitem opravljanju dela, ki poka?e kako je mo?no s ?im manj napora, v ?im kraj?em ?asu, proizvesti ?im ve? produktov.
Toda pomembno je povedati, da SO se Taylorjeve metode, po za?etnih sporih s sindikati idr., (glej Markovi? 2006) le prijele, saj Taylor s svojim ?kako?, uspe prekiniti telesno iz?rpanost delavcev na delovnem mestu. Prav tako je uspel razre?iti nenehen spor med lastniki kapitala in delavci, saj je s tem, ko je delavcu pod pogojem, da bo ubogal njegove ?nevtralne? ukaze, zvi?al pla?ilo, hkrati pa je poskrbel za razmah produktivnosti, kar je seveda koristilo lastnikom kapitala. Tako Peter Ferdinand Drucker, ki ?e vedno velja za guruja sodobnega managementa, v tem duhu izre?e, da je Taylor izumil kapitalizem.
Management se ka?e kot ve??ina, tehnika, metoda ki je nekaj vi?jega kot ekonomija, saj je s svojo u?inkovitostjo zmo?en presegati tr?ne zakonitosti z ve?anjem ponudbe, kar je ponekod pripeljalo tudi do hiperprodukcije. Odprto torej ostaja vpra?anje kako povpra?evanje uskladiti z zgleda da neomejeno ponudbo. Toda to je uganka ustvarjanja povpra?evanja, s katerim se ukvarja marketing, ki pa se razvije ?ele po II. svetovni vojni z managersko revolucijo.
Ko uporabljamo izraz u?inkovitost, se torej nahajamo na podro?ju managementa. Govorimo o pojmu, ki izhaja iz termodinami?nega eksperimentiranja in?enirjev, ki se posledi?no preko managementa aplicira na podro?je ekonomije in tr?nih zakonitosti ponudbe in povpra?evanja. Zato se postavlja vpra?anje, ali je na podro?ju, kjer naj ne bi veljale tr?ne zakonitosti, upravi?eno govoriti o u?inkovitosti, katere merilo sta, kot smo videli, koli?ina in pa ?as? Zato se lahko vpra?amo, ali je res merilo dobrega zdravnika, v enem dnevu obdelati ?im ve? bolnikov? Je smoter profesorja ?tudentom v definicijah podati ?im ve? snovi v ?im kraj?em ?asu? Mogo?e pa je smoter u?iteljstva vendarle u?ence opremiti s podlago za samostojno mi?ljenje? In, nenazadnje; ali je smoter novinarjev le reproduciranje/papagaliziranje vsebin v ?im ve?ji koli?ini? Morda pa se hudi? vendarle skriva v kvaliteti.
Literatura
Aristotel. 2002. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica.
Markovi?, Andrej. 2006. ?Kaj? je Frederick Winslow Taylor. Management 1 (1): 31?48.
Shenhav, Yehouda. 2002. Manufacturing rationality: the engineering foundations of the managerial revolution. Oxford: Oxford University Press.
Taylor, W. F. 1998. The Principles of scientific management. New York: Dover.
Turk, Primo?. 2010. Taylor in managerska revolucija u?inkovitosti: prispevek k mikrofiziki managerske revolucije. V Managerska revolucija, ur. Mirt Komel, Ton?i Kuzmani?, Primo? Turk, 118?132. Ljubljana: ?tudentska zalo?ba.