?ivljenje brez dela: utopija ali bli?ajo?a se prihodnost?

Ne vem, morda sem pa samo jaz v zadregi ko delavko, ki le stoji poleg te t.i. samopostre?ne blagajne pozdravim in se ji po nakupu s kislim nasme?kom zahvalim, ker je nekaj pa? potrebno in dobro re?i, ker se to spodobi. Postavimo moralo in moraliziranje na stran in zadevo odprimo izven teh okvirjev. Zakaj pa se bi ji ? tej delavki ? sploh morali zahvaljevati? Ali je za nas sploh morala vlo?iti kak?no koli?ino truda? Je morala za nas pravzaprav kaj oddelati? Ali nam je mogo?e kakorkoli pomagala, s tem da je le stala tam in nam bila na voljo, v primeru, da bi se kje zalomilo ali ?e bi morda potrebovali tudi tobak? Kaj bi se pa primerilo, ?e bi to ?delovanje? naprave naredili povsem brezhibno in bi nam ta blagajna bila npr. zmo?na ponuditi tudi tobak? Ali ne bi delavka, njena prisotnost, ob polni avtomatizaciji postala povsem odve?na? Bi mogo?e izgubila delo?

Kdo pa bi ?elel opravljati tak?no delo za blagajno, bi lahko rekli v zajedljivem tonu. To delo ni ?loveka vredno, saj ti ljudje ponavljajo le ene in iste gibe in so tako reko? ?e roboti, ki ne znajo misliti s svojo glavo. Tak?na delovna mesta (?istilke, blagajni?arke, smetarje) bi morali odstraniti, obdr?ati pa samo tista, ki  so ?loveka vredna. Tista pametna, kognitivna in ne fizi?na torej. Podcenjevanje tistih malovrednih del, sicer v olep?anem tonu in z drugimi  besedami opravljajo tudi na?i politiki, kot jih danes poimenujemo. Na ra?un ?esa pa jih podcenjujejo in kaj nam ponujajo kot odre?itev? Seveda nova delovna mesta, ampak ta morajo biti visoko tehnolo?ka in konkuren?na.

Toda kdo je tukaj nor? Menda ?e ja pomnimo koliko delovnih mest so nam obljubili v preteklih nekaj letih. ?e bi ta obljubljena delovna mesta se?teli, bi morda lahko zaposlili ?e polovico, ?e ne kar cele Slovenije.

Ampak loviti jih za besede in od njih terjati ?iste ra?une, ?e? kje so zdaj ta delovna mesta je nesmiselno po?etje. Tisti resni problemi bi nam zbe?ali, saj bi te papige ?e naprej ponavljale vedno iste parole. To po?etje, terjanje ra?unov, bomo zato prepustili bedakom, tistim ki so zmo?ni le binarnega razmi?ljanja. Dobro in nujno bi bilo zagrabiti njihove retori?ne finte in njihov na?in argumentiranja, zato poglejmo kako se to odvija.

To blebetanje se vrti nekako po sistemu, da je povsem samoumevno in naravno, da investicije prina?ajo delovna mesta. Da pa? tisto, kar serje?, ?e so semena seveda dobra, obrodi dobre sadove. Tako preprosto in samoumevno je to. Seveda to v naslednjem hipu radi podkrepijo s t.i. ?zdravo kme?ko pametjo?. Po njihovi ?logiki? bi delovna mesta kot ro?ice uspevala, ?e bi dobro zalivali tehnolo?ke inovacije, kreativno industrijo, visoko razvit kader ter ?e bi dobro pognojili pametna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Aja, tako preprosto je to?

?e ?e kje, potem ravno v Mariboru ne bi smeli ve? nasedati tak?nim retori?nim fintam, saj nas je izku?nja deindustrializacije najbolj prizadela. Najbr? tudi prav vsi pomnimo skovanko ?tehnolo?ki vi?ek?, ki verjetno najbolje zadane to tragi?no situacijo, ?e plenjenje seveda pustimo ob strani. Hitro bi tukaj zadi?alo po pripovedovanju v stilu vra?anja v preteklost, kot da so te te?ave te?ave prej?nje dobe. A pazimo; izginjajo tudi tista intelektualna, kognitivna delovna mesta. Naj samo navr?em primer kolegov, diplomiranih gradbenih in?enirjev, katerih znanje statike je postalo ob napredovanju programske opreme za arhitekturno planiranje povsem odve?no. Da elektroserviserjev, ki si danes dodaten kruh slu?ijo z no?nim delom v taksiju sploh ne omenjamo. Seveda ti primeri niso osamljeni in bi jih lahko na?tevali v nedogled, ?e nas ta neustavljiv dru?beni ?as ne bi neprenehoma preganjal. Potrebno je namre? prenehati misliti in proizvesti nekaj, kar bo koristilo dru?bi.

Paziti je torej potrebno, da nas v primeru, ko nekdo izre?e besede kot npr. sinergijski u?inek, inovacija, dru?ba znanja, Kreativna Univerza, ipd., potiska na obmo?je ekonomije. Naj te besede ?e tako lepo, nedol?no in naravno, celo organsko zvenijo, bomo vr?eni na podro?je ekonomije, saj se ne nazadnje vse vrti okoli nje. Toda paziti moramo, da ekonomija ni niti fizika niti biologija, ravno tako kot a ni b in obratno. V ekonomiji ?e vedno velja na?elo u?inkovitosti ki veleva, da je potrebno v kar se da kraj?em ?asu izdelati ?im ve?. Ta, o?itno neustavljiva borba za konkuren?nost, lahko pomeni var?evanje z energijo, ni?anje pla?, kraj?anje delovnega ?asa in morda celo dokon?no ukinitev delovnega mesta. Na eni strani imamo tako delavce, ki delajo ve? kot deset ur na dan in morajo bojda biti sre?ni. Na drugi strani pa imamo brezposelne, ki se niti ne dokopljejo do prilo?nosti za delo. Potrebne so namre? izku?nje. Skratka, narobe svet.

Zdi se kot, da se zavedamo izginjanja delovnih mest in smo se pripravljeni ubiti z dokazovanjem, da smo podjetju ali kakr?nikoli organizaciji zvesti. Bog ne daj, da bi nas kdo razbremenil za kak?ne ?tiri ure dnevno. Toda ?ivalska borba za ta redek preostanek delovnih mest ne ponuja premisleka o resnih politi?nih vpra?anjih s katerimi se bomo morali soo?ati, ?e bomo sploh ?eleli kaj od prihodnosti.

Na splo?no je mo?no re?i, da bomo, ?e bomo sploh ?eleli imeti prihodnost, morali ustaviti to hitenje dru?benega ?asa in zaverovanost v neomejen tehnolo?ki razvoj, ki se je namenil re?iti vse te?ave tega sveta. Prej se namre? ka?e, da ta ve? te?av povzro?a. Povzro?a probleme, ki jih nismo mo?ni niti razumeti, kaj ?ele re?iti.

?e pa za re?evanje problemov velja, da jih ni smiselno re?evati z vzroki, ki so do problema privedli, bomo o?itno potrebovali nekaj novega.

Povedano malo druga?e; iznajti bomo morali nove na?ine ?ivljenja, ki gredo izven dru?be in teh na?inov vodenja dru?be od zgoraj navzdol, torej izven strankarskih okvirjev in programov, ki blebetajo in nam na pladnju nosijo le eno in isto. Re?itev torej nikakor ni v ednini in ne prihaja od zgoraj navzdol. Politika se vedno za?enja od spodaj, v skupnem delovanju posameznikov ki znajo razmi?ljati s svojo glavo, med ljudmi ki se jim gre za dobro ?ivljenje v skupnosti in predvsem za ohranjanje tega stanja. Tak?en na?in razmi?ljanja, katerega temelj je ohranjanje pa seveda nikakor ne zanika napredka, ki ga je zmo?na ponuditi tehnologija.

Facebook Twitter Deli