Ni dolgo od tega odkar je/so iskra (sistemi) v Mariboru zanetilila/i po?ar ali pa malenkost bolj ?prakti?no?; ni dolgo od tega, ko so nas v Mariboru lete?i pti?i po?egnali z solzivcem in od tega, ko so nas kot ovce preganjali (tudi matere z otroci) z konjenico, ko so nam visoko v sedmih nebesih dajali zapovedi kot so npr. ?prenehajte z kr?enjem javnega reda in miru!?, ko so nas zapirali v pripor in nas zaradi premajhnih ?skladi??? - kot blago - razpe?evali po vsej Sloveniji. O?itno je bilo, da je nekoga zelo zmotilo politi?no delovanje nepredvidljivih, spontano zbranih mno?ic v Mariboru. Razumljivo, saj so vstale iz udobnega fotelja pred televizijo ter presegle tisto znano: ?saj se itak ni? ne da spremeniti?, s katero so nas do takrat pridno krmili mediji mno?i?nega poneumljanja in drugi speen doktorji, zdravilci ter strategi nasploh.
Vpra?anje z njihove strani je bilo preprosto: katero potezo na javni ?ahovnici povle?i, katero tehniko, kateri recept uporabiti za to, da mno?ice ne bodo ve? nepredvidljive, da bodo prenehale politi?no delovati in se ponovno za?eli zgolj dru?beno ? torej pridno, mirno, resno in urejeno - obna?ati. Skratka, v Maribor se je bilo prikradlo tisto sila redko upanje, ki nas obi??e vsaki?, ko za?nemo politi?no delovati in ko prese?emo to, zgolj rastlinsko obna?anje oz. obra?anje proti soncu. Z drugimi besedami bi se dalo re?i, da se je k nam bila takrat ?prikradla? politika ali pa, da smo jo kar ?in?talirali?.
Tukaj se samo zdi, da pri tem ostaja odprto neko veliko vpra?anje: kaj (sploh) je politika? Toda, to?no to je napa?no zastavljeno vpra?anje, ki nujno generira anti-politi?ne, dru?bene odgovore. Ravno tak?no vpra?anje namre? napeljuje v ukalupljenje politike v tak?ne ali druga?ne ?katle definicij, kar pomeni v ob?osti in splo?nosti, ki so neodgovorljive. Napeljuje tudi in predvsem v tehnike graditve na?rtov in strategij, strankarskih programov, nekih bojda ?novih dru?benih pogodb?? Skratka, samodejno nas tak?no spra?evanje zapelje v shizoidno postavljanje politike in politi?nega delovanje kot nekaj, kar ni in tudi ne more biti. To pomeni kot hkrati splo?ne & kon?ne, a zmeraj abstraktne re?i, kot ne?esa hkrati zaprtega (pojma) in nedolo?ljivosti ob?osti? v katerem se sila hitro znajdemo v popolnem nasprotju politike in politi?nega delovanja. Namesto delovanja se nam postavi quasi vpra?anje vednosti. Dalo bi se re?i da iz ?vitae activa?, aktivnega delovanja presedlamo na ?vitae contemplativa?, v mi?ljenske ?dejavnosti?? In to?no to je tisto, ?emur se ka?e upreti.
Veliko bolj ustrezno bi si bilo v zvezi s tem postaviti tole vpra?anje: ?kdaj je politika?? Odgovor v tej perspektivi je dokaj preprost in tudi ostane na ravni dejavnega politi?nega ?ivljenja oz. je ?e bil - v grobem, seveda - naveden ?e zgoraj. Politika je torej takrat, ko za?ne mno?tvo ljudi politi?no delovati in ko tudi deluje tudi danes, jutri ter pojutri?njem in tako v prihodnost?, ne da bi se utrudilo ali obupalo, seveda. Velja ob tem, posledi?no, tudi tole: ko se tovrstno delovanje preneha ali pa ko to za?ne voditi pe??ica ljudi ? da ne omenimo tega, ko to vodstvo zapelje delovanje politi?no delujo?ih v labirinte strankarstva - , potem politike ve? ni.
Temu bi lahko v celoti rekli tudi ?izhodi??na?, ?e ho?ete ?nulta to?ka? politike, ki ni ?ele pogoj, pa? pa je predvsem samo mesto (topos) ?nastanka? demokracije, kar pomeni tudi priznavanje medsebojne, kajpak zmeraj umetno nastale enakosti. Kajti ljudje, smrtniki torej, nismo nikakor ?po naravi enaki?, kot nam to govori?i dru?boslovje po vzoru zgodnjih naturalistov, ?e? da se rodimo enaki. Enakost je zmeraj in nujno ?umetna? tvorba, v pomenu, da je politi?na in da nastane ? ne po dogovoru, kaj ?ele ?dru?benem dogovoru? v teh ali onih kabinetih - v politi?nem delovanju samem kot enakost politi?no delujo?ih. V tem je ?njena prakti?nost?, v tem je politika ?praksa? in v tem je ? ?e ho?ete ? demokracija lahko le politi?na praksa.
?Nulta to?ka? zato, ker je politika na?in dejavne biti, delovanja, na?in ?ivljenja politi?nega bitja v sedanjosti, ki se zaveda svoje smrtnosti. Re?eno v pluralu, gre za ljudi in skupno delovanje: od tod nujnost govorjenja, skupnega razmi?ljanja, nenehnega razglabljanja, pregovarjanja ter kon?no, skupnega sprejemanja ? ko je to mo?no, seveda, kajti zmeraj ni - ?pametnih? odlo?itev. A zmeraj ?od spodaj navzgor?, in sicer to?no v tej dejavni, prakti?ni, trenutno zbrani, torej dolo?eni skupnosti. Nikakor pri tem ne gre za vnaprej pripravljen na?rt, za nobene recepte za dobro ?ivljenje, ki kakor koli prihajajo od zgoraj in ki da jih morajo volivci ?ele pripoznati in jim dati svoj glas. Torej ne gre za noben izdelek, od zgoraj, ki s pomo?jo PR-ja, marketinga in z drugimi tehnikami pri volilcih i??e in ustvarja povpra?evanje po vzoru A.I.D.A., kar v managerskem novoreku pomeni Atention, Interest, Desire in pa Action, pri katerem bi lahko zadnji Action preimenovali v Vote. Take antipoliti?ne tehnike ne gredo skupaj s politi?nim delovanjem, ga ni?ijo in izni?ijo, namre?.
Dobro pomnim, ko se je starej?i mo?akar na eni izmed mariborskih vstaj dvignil nad mno?ico in po megafonu za?el nagovarjati ljudi ?e?, da je treba ustanoviti stranko, v smislu da je to edina mo?na pot naprej. Seveda s(m)o ga pospremili z bu?nimi ?vi?gi. Podobno je z ne?tetimi novinarskimi ?vekanji s podobnimi cilji (Marcel ?tefani? ?Pozabili ste ustanoviti stranko?, ?i?ek ipd.) ali pa s starimi obrazi na odrih, ki so bojda ?prepri?ani? in povsem brez kakr?nega dialoga vre??ijo kaj vse da je potrebno narediti ?za stranko?. Podobno je tudi s kulturnim rajanjem, ter vodenimi ogledi po Ljubljani s strani poklicnih revolucionarjev, ki bojda vedo kaj da je treba storiti ali pa kar se ne sme storiti (npr. ne se sprehoditi mimo Magistrata in tam pozdravit Jan(u)kovi?a)?
Zdi se, da ti ?zelenci? uporabljajo iste metode, da vle?ejo iste poteze na ?ahovnicah, kot njihovi starej?i ?vzorniki?. Ne vem, presodite sami. Mogo?e pa se samo motim. ?e ?e zaznate podobnosti, jim tudi ni mo? kar tako zameriti, saj so le dedi?i ve?stoletne antipoliti?ne tradicije, katere verjetno najbolj prepoznavna parola se glasi: ?politika je kurba!!? Torej, sku?al sem le poudariti nujnost razlikovanja med dru?benim in redko izku?njo politike, ki so jo nekateri neko?, ne tako pred davnimi ?asi, ?iveli in ki jo ?e le redki sku?amo ohranjati pri ?ivljenju.
Na tem mestu naj ?e pozdravim vse dru?beno odgovorne (dejansko) novinarje, ki politi?no delujo?imi bitjem zastavljajo antipoliti?na vpra?anja kot so npr. ?kdo je va? predstavnik? ali lahko mogo?e z njim govorimo?? ali pa npr. ?kak?ni so va?i va?i konkretni predlogi za?? Jaz svoj konkreten predlog poznam. Jaz se bom vedno boril, da uvedemo Zakon o konkretni uvedbi konkretno zdravega sladoleda v prehrano konkretnih Slovencev oz. ZKUKZS. In ja, za tem tudi stojim!
