K razumevanju ekonomske mistike dobe

Zadevo ekonomije ni lahko razumeti. Najbolj zato ne, ker je ravno ekonomija poglavitna post-ideologija in obenem post-religija vse ?na?e? dobe. Razumevanje ekonomije lahko za?nemo tako, da re?emo, da je zgodovina njenega nastajanja ? v pomenu kot jo poznamo danes ? dvocepa. Ima ?dva vira? od katerih je prvi Gr?ki, drugi pa zgodnje-moderni.

?Grki? (Atenci predvsem, ?partanci o tem niso kaj prida premi?ljevali) ?ekonomijo? dojemajo zna?ilno za njihov logos in zatorej kot nekaj, kar je zadeva priskrbovanja potreb??in/dobrin za pre?ivetje. Tisto, kar njihov na?in bistveno lo?i od zgodnje-modernega (in na?ega!) je v tem, da oni niti slu?ajno pri tem ne re?ejo ekonomija, pa? pa ekonomik?. To pa je nekaj, kar je dana?njemu dru?boljubnemu izobra?enstvu razmeroma te?ko pojasniti nadvse zato, ker je ? podobno kot njihovi u?itelji ? podizobra?eno in obenem prese?no mistificirano. Re?eno zelo na kratko gre za tole: ko ?Grki? re?ejo ekonomik?, potem merijo na ?isto? kot takrat, ko re?ejo matematik?, retorik?, politik?? Merijo torej na nekaj, kar je ?na strani? (takrat ?e ne obstoje?ega) subjekta v pomenu na?inov preudarjanja, premi?ljevanja in razumevanja ter tudi delovanja. Grki niso ?materialisti? in ne zamenjujejo medsebojno in kar tako med stvarmi (to pragma) in re?mi (logos, logisthai, dia-logos, dialektik?). Ekonomik? je zatorej zanje nekaj takega kot je/so tehnik?-v-zvezi-z-oikos kolikor nanje gledamo iz perspektive priskrbovanja potreb za (pre)?ivljenje oikos (gospodinjstvo, vas, mesto). ?Stvari? so torej tisto, kar je tukaj v-oikos kot obstoje?e ?materialije? (to pragma), ekonomik? pa je tisto kako se tega lotevajo smrtniki-ljudje, ki so tega zmo?ni. (?e bi se stari lotili zgolj teh stvari in ne hkrati dela (ponos) ljudi, potem temu ne bi niti slu?ajno rekli ekonomik?, pa? pa prej pragmatik?).

Povsem druga?ne jezikovne igre in na?ini (ne)razumevanja tega bistveno ?love?kega pridejo na plano pri zgodnje-modernih (najprej na oto?ju in pri njihovih ?ekonomistih? - nekako od Ricarda in Smitha dalje, a tudi prej, seveda), ki niti slu?ajno ne re?ejo (in ne mislijo ? ker je mi?ljenje nujno vezano na besede in na?ine iz-rekanja!) ve? ekonomik?, pa? pa ekonomija (economy). Ta kon?nica ?-nomy? je ? tudi v angle??ini in blago re?eno ? zadeva slabo prevedenega ?gr?kega? nomos. Vsa moderna ekonomija je zatorej zadeva zakona v pomenu iskanja/najdevanja, predvsem pa iznajdevanja zakonov tistega oikos. Za to lahko re?emo danes, da gre pri ?ekonomija? za mehaniko (in mehanskost: po gr?ko, peripateti?no ?e posebej, mehan?) oikos+nomos. V tradiciji blodnega iskanja ?naravnih zakonov? - vsaj od Newtona tovrstno blebetanje absolutno dominira na vseh podro?jih zgodnje modernega nemi?ljenja ? se sedaj tudi ?ekonomik?? pojavi kot ?economy?. Posledice so tukaj, ?eravno so nam ? pa naj jih ?e tako ?ob?utimo? na lastni ko?i (rev??ina?) - ?e zmeraj povsem nejasne in zavite v megle in mistike.

Poudarek, ki bi ga radi tukaj izpostavili je, da prehod od ekonomik? na ekonomija (to dvoje ni ne eno in ne isto - to je radikalno razli?no in celo medsebojno se izklju?ujo?e!!!) pomeni revolucionarni, kopernikanski obrat pri vsem mi?ljenju, razumevanju in (iz)delovanju (seveda v smeri le ?e tehnike!). Gre za revolucionarni obrat, ki prinese v igro in vsili (tu je ?bistvo? zadeve) nove in bolj zadete jezikovne igre in na?ine razumevanja v ?naravoslovju? in pa hkrati povsem zblojene, identi?ne (po metodah) na?ine nerazumevanja na podro?ju ??love?kih re?i? (in stvari). Druga?e re?eno, koliko bolj je zadeva ?napredovala? na ravni naravoslovja in razumevanja ?vesolja?, toliko bolj je ?nazadovala? na podro?ju ne-naravnih re?i in ?pojavov? in vsega zemeljskega in ?love?kega.

?Nazadovala? kam? Naravnost v mistiko! Resnej?e razumevanje ekonomije (economy in ne ekonomik? torej!) je odvisno od zadetega razumevanja neke povsem spregledane kategorije in jezikovnih iger v zvezi z njo. To je kategorija ?empirije? (posredno tudi materije, le da prva dominira v oto?kih jezikovnih igrah, druga pa v Franciji in pozneje delno tudi v Nem?iji) v pomenu ?ne?esa oprijemljivega?, tudi ?realnega? v pomenih ?oprijemljivosti? in ?realnosti? planetov, njihovih gibanj (cikli?nost, a tudi elipsastost?). Poanta je lahko takoj jasna: seveda dr?i, da se planeti nujno gibljejo po tak?nih ali druga?nih, vnaprej ?zapisanih? orbitah. toda, to nikakor ne velja za nobeno izmed ?love?kih re?i (kolikor seveda izvzamemo nastajanje, rojstvo? smrt, ki sodita med ?naravnine?). To ne velja tudi za ekonomijo. ?e bi analogija (v?asih so metafore, zelo pogosto alegorije pri teh tehno-blebetanjih) med naravnim in ?love?kim bila mo?na v pomenu, da bi ?dr?ala vodo?, potem bi nekaj takega kot so krize, recesije in depresije (ne le ekonomske) ne bile mo?ne. Pa so ? in to ni nepomembno ? krize, recesije in depresije tukaj med nami (empiri?no ugotovljive), in sicer ?e od samega za?etka moderne ekonomije (za razumevanje tega bi se kazalo resno lotiti zgodovine Nizozemske in ?e marsi?esa) do dana?njih dni.

Tisto misti?no, kar je nujno razumeti v povezavi s tukaj zgolj nakazano ?economy?, je torej metodi?no nerazumevanje, ki temelji na naravnoslovnih prijemih in je povsem zgre?eno, danes pa postaja smrtno nevarno. Bol??anje v ?ekonomske zakone? in ?aranje o tem kaj bo in bi lahko bilo na na?ine, kot nam jih danes prezentirajo ekonomisti (zadnje ?ase ?e bolj managerji in celo matematiki ter nadvse statistiki), je zatorej poglavitna mistika vse na?e dobe. Fundamentalizmi te mistike so hkrati post-religiozne narave, saj so to tiste jezikovne igre, s pomo?jo katerih nam gospoduje vsakokratna vlada, Evropska unija, ZDA?, pravzaprav kdor koli se spomni blebetati te in tak?ne bojda nujne in nezgre?ljive jezikovne igre. Ko se ujamemo vanje, nam ve? ni pomo?i. Postanemo pacienti tehno-managerskega, fundamentalno ekonomskega nemi?ljenja in nas zlahka peljejo na stri?enje ter potem zelo verjetno ?e v klavnice ali pa vsaj v rev??ine najrazli?nej?ih vrst ali pa nas vsaj odlo?ijo na smeti??a zombijev-dru?benih bitij.

Dominantni stavki jezikovnih iger ekonomske mistike in/ali ekonomskega fundamentalizma, so zmeraj naravoslovni in pravijo nekaj takega kot je tole: ?tako je in ni? druga?e?, ?druga?e ne more biti? (?ni kosila zastonj??), ?moramo zvi?ati davke?, ?nujno je treba zvi?ati produktivnost?, ?razvijati je treba gospodarstvo?, ?moramo napredovati?... Seveda so tukaj pomembne ?produktivnosti?, ?gospodarstva?, ?napredovanja??, a dale? najbolj pomembno v teh in tak?nih stavkih je locirano ?ele v besedici mora, v tistem, kar da-je nuja, predstavljena kot naravna nuja. Tu je locirano gospostvo, ki ga ? kolikor smo ekonomsko religiozni ?nikakor ne zmoremo zajeti in se mu ?e manj upreti. Vsi ti stavki so torej oblikovani kot apodikti?ni in ne dialekti?ni stavki, kar pomeni kot komande, ki jih je brezpogojno treba upo?tevati na ravni premisleka in obna?anja.

Podobno kot je bilo neko? nezasli?ano ?udrihati ?ez Boga?, je danes vsaj ?nespodobno? sekati ?ez ekonomijo, management, statistiko?, v katerih so danes vsebovane/zapakirane vse nosilne in nasilne (!) jezikovne igre teh vrst. Da bi zadeva bila ?e bolj zafecljana in zagatna za mi?ljenje in razumevanja, je treba poudariti ?e, da so vse te jezikovne igre (nekako zadnjih pol stoletja) prenehale biti besedne. To pomeni tole: postale so ?tevil?ne in/ali zapakirane v embala?e ?tevilk (statistika). Druga?e re?eno, tisti, ki ni doma med ?tevili in ne govori jezikovne igre ?tevil, vsemu temu skupaj lahko izklju?no verjame oz. bolj?e: bol??i in le ?e religizira. Tako kot je neko? srednjeve?ki ?lovek hodil na ma?e, ki so jih peli (in izgovarjali) v latin??ini, je tudi danes, ko TV (knji?ne, revijske?) ma?e o ekonomiji potekajo skozi in v ?tevilih. V obeh primerih je poslu?alstvo bilo (danes je) izro?eno na milost in nemilost magov misti?nega, ?tevil?nega nalaganja o ?trendih?, ?modelih?, ?odstotnih dele?ih?....

To, da se nam ravnokar zapisano ne zdi dobro re?eno in da ?ne dr?i?, je mo? pojasniti preprosto: dana?nja populacija se od malih nog u?i ravno ekonomske religije (?zakoni trga? so dana?nji ?O?e na??) in se ji zdi, da nekaj vendarle razume v zvezi s tem. Pa temu seveda ni tako! Kajti, ?e bi ta povsem mi?ljenjsko ekspropriirana populacija bila zmo?na tudi minimalnih odmerkov razumevanja in mi?ljenja, bi ?e kako zadevo zavrnila ali pa bi se vsaj za?ela oddaljevati od nje.

Morda ? in samo morda - pa so ?voliTEVE? post-moderne dobe in abstinenca na njih vendarle nekaj takega, kar bi kazalo za?enjati razumeti v kontekstih de-religizacije in de-ekonomizacije, raz-managerizacije. Ni res namre? samo to, da v cerkve odhaja ?edalje manj ljudi, pa? pa tudi to, da v ekonomske mistike ravno tako bol??i ?edalje manj ljudi. Le da to slednje t.i. navadni ljudje sedaj izrekajo na ?neustreznih mestih? in torej v povezavah s politiko ter na volitvah. A to je, pozor, vse prej kot preprosto, kajti ravno ekonomija in ekonomske mistike so danes tisto, kar je par excellence politi?ni problem vse na?e dobe.

vzeto iz Javne agencije za dezinformacije in realnost
ve?: https://www.facebook.com/pages/Javna-agencija-za-dezinformacije-in-realnost/128819680610365

Facebook Twitter Deli
0 comments