Dru?abno-?didakti?na igra ?Na? svet?

Opazite kaj nenavadnega na zgornji sliki? Tako nekako se je za?ela predstavitev dru?abno-didakti?ne geopoliti?ne igre Na? svet, ki nam jo je pribli?no dvajsetim udele?encem v sredo pozno popoldne, v Infopeki, predstavil  Matic Primc, ki je prav tako njen avtor. S to igro v Infopeki odpirajo cikel dogodkov v okviru Knji?nica tete Roze,  ?e je dejala Ur?ka Breznik in nas povabila na prihodnje dogodke v tem ciklu.

Da nadaljujemo: udele?enci smo seveda opazili, da je z mapo nekaj narobe, da se ne ujema s podobami, ki smo jih vajeni gledati od ?olskih klopi dalje. »Vse je nekako bolj razpotegnjeno« smo rekli in da Grenlandija izgleda zelo majhna, da je Amerika v primerjavi z Afriko precej bolj drobna. V kasnej?em debatiranju smo opazili tudi, da ta projekcija ne implicira tak?ne evropocentri?nosti. Matic nam je po na?em ?udenju razlo?il, da je ta mapa pravilna, da je najbolj natan?na, saj da gledamo Gal-Petersonovo  projekcijo sveta in ne »mainstream« projekcije Gerardusa Mercatorja, ki smo je vajeni.  Tako, z debato in z razbijanjem predsodkov za?injeno delovanje, se je nadaljevalo skozi ves dogodek.

V naslednjem koraku smo se v slogu voja?kih strategov postavili pred prej omenjeno mapo, razlo?eno po treh mizah, s to razliko, da na?i skupini npr. nista na?rtovali vojn in ropanja »dr?av tretjega sveta« z argumentom »demokratizacije« in raznoraznih, tako imenovanih, razvojnih pomo?i . Razdeljeni  v dve skupini smo namre? dobili nalogo prerazporediti bogastvo in prebivalstvo med dr?avami. Dokaj nedol?no.  Prva skupina, ki je po ob?utku in izku?njah prerazporejala figure, ki so predstavljale ?tevilo prebivalstva je bila mnogo bolj uspe?na od skupine, ki je po mapi razporejala premo?enje, ki so ga simbolizirali kovanci. Glede na resni?ne podatke, ki nam jih je po prerazporeditvi predstavil Matic, smo v slednji ekipi lahko zaznali, da smo mo?no podcenili bogastvo S. Amerike in Evrope in preve? premo?enja dodelili Kitajski. Kasneje smo debatirali, da je predstava o dominaciji in ogromnem premo?enju Kitajske, Rusije in Arabskega sveta, ki nam ga slikajo mediji in ustvarjalci javnih mnenj, o?itno pretirana.

Zanimivo je postalo v naslednjem koraku, kjer smo udele?enci, tokrat razporejeni po treh skupinah, prerazporejali figure, ki so predstavljale naravna bogastva. Po mapi smo morali po ob?utku in informacijah razporediti nafto, zemeljski plin, premog in kobalt. Spet so nas na?a prepri?anja zavedla. Kljub temu, da smo ogromno figur, ki predstavljalo zemeljski plin in nafto namenili oz. postavili na arabski polotok, je bilo to ?e vedno nezadostno. Tako, da smo kasneje, ko smo razporeditev popravljali glede na realne podatke, morali arabski otok popolnoma prekriti s figurami nafte in zemeljskega plina. Tudi Rusija in Venezuela sta nas s svojimi zalogami nafte in zemeljskega plina presenetili. Zanimivo je bilo tudi, da S. Amerika pod svojo zemljo skriva najve?je zaloge premoga na svetu in da se uporaba premoga iz leta v leto zvi?uje. Vizionarji v ?ale?ki o?itno ?e vedo, kje je prihodnost in katera je prava in edina smer v nebesa nenehnega razvoja.

Po drugi aktivnosti, v zaklju?nem delu, smo odkritja iz prve in druge naloge sku?ali povezati  in jih postaviti v kontekst globalizacije. Spra?evali smo se npr. zakaj sta Evropa in S. Amerika tako bogati, zakaj razpolagata s tak?nim premo?enjem, kljub temu, da sami nista tako zalo?eni z naravnimi bogastvi kot je npr. Rusija. Kaj to pomeni za prihodnost Evrope in S. Amerike? Kje je v tej zgodbi Kitajska in kak?ne geopoliti?ne nastope lahko pri njej pri?akujemo v prihodnosti? Dotaknili smo se tudi vpra?anja patentov kot protekcionizma zahodnega sveta pred »manj razvitim vzhodom«, razvojne pomo?i, globalnega segrevanja, (neo)kolonializma, neoliberalizma, kapitalizma itd.

Vsekakor zanimiv dogodek, ki je vreden udele?be, saj se v globaliziranem svetu odpirajo in nenehno ustvarjajo zelo kompleksna vpra?anja in problematike, ki se ti?ejo in ki na koncu vplivajo tudi na vse ?ive in ?e ne ?ive zemljane ter kon?no, na planet sam. Zato bi bilo nujno to tematiko nenehno preizpra?evati in je nikakor ne zapirati v definicije in subsumacije, saj te zapirajo pot mi?ljenju samemu, ki pa je nujno za spopadanje s tako kompleksnimi , nenehno razvijajo?imi se »re?mi«.

Facebook Twitter Deli