Britanska premierka Theresa May je danes napovedala predčasne volitve (8. julija). Velika Britanija (VB) po referendumu o izstopu iz Evropske unije (EU) potrebuje gotovost, stabilnost in odločno vodstvo. Referendum je po njenih besedah nujen, saj »v parlamentu ne obstaja takšna enotnost, kot jo izžareva dežela (country).« V govoru pred svojo rezidenco na Downing street 10 je dejala, da enotnost ogrožajo laburisti, liberalni demokrati in Škotska nacionalna stranka. Laburisti so grozili, da bodo glasovali proti vsakršnem sporazumu, ki ga bo premierka sprejela z EU. Podobno bodo ovirali delovanje njene vlade liberalni demokrati in Škotska nacionalna stranka, še je dejala. Vodja laburistov Jeremy Corbyn je predčasne volitve že pozdravil, saj bodo volitve omogočile volivcem izbrati voditelja, ki bo postavil interese večine na prvo mesto.
Kaj točno so ti interesi večine, ni jasno, vendar spomnimo lahko, da je izid referenduma o izstopu VB iz EU bil zelo tesen. Za izstop je glasovalo 51,9 odstotkov volivcev medtem ko je za ostanek v EU glasovalo 48,1 odstotkov volivcev.
Tesnemu izidu referenduma smo lahko bili priča tudi v Turčiji. Turški volivci so v nedeljo na referendumu z 51,4 odstotki glasov za odločili podeliti več pooblastil turškemu predsednika Recepu Tayyipu Erdoğanu. Volitev se je udeležilo 85 odstotkov volivcev, pri čemer so v velikih mestih večidel glasovali proti spremembi ustave. Pri štetju glasov je bilo možno zaznati nekaj kršitev. Nepravilnosti pri štetju glasov je, poleg opozicijskih strank, danes obtožil tudi predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinas. Obtožbe sta predsednik Erdogan in turški premier Binali Yildrim danes že zanikala, še poroča Associated Press.
Sprememba ustave prinaša t. i. predsedniški sistem. Erdoganu bo omogočeno ostati za krmilom dežele še dva mandata po letu 2019. Odločitev 51,9 odstotkov volivcev mora zdaj – podobno kot v primeru Velike Britanije - biti upoštevana. Volja volivcev bo prevedena v ukinitev funkcije premierja. Sprememba ustave daje predsedniku moč imenovanja visokih uradnikov. Predsednik bo prav tako imel nadzor nad vrhovnim svetom sodnikov in tožilcev ter bo postal vrhovni poveljnik vojske.
Kolikšno mero sprememb bo referendum zares prinesel ostaja odprto. Erdogan je namreč že zdaj dobro zasidran za krmilom Turčije. Spomnimo, da je Erdogan lani poleti - pred poskusom državnega udara na njegovo vlado - Turčijo obril v smer proti vzhodu. Predvsem v smer izboljšanja gospodarskih odnosov z Rusijo, torej stran od Evropske unije in evroatlantskega povezovanja. Z obratom k Rusiji si je nakopal mnogo zamer – sploh v članicah zveze NATO. Temu obratu je kmalu sledil poskus državnega udara, kar pa je le legitimiralo Erdoganovo kadrovsko čistko t. i. gulenistov. Erdogan je za poizkus državnega udara obtožil turškega klerika Fethullaha Gülena. Ta danes uživa življenje v izgnanstvu – kje drugje kot v ameriški zvezni državi Pensilvaniji.
Zaroto proti Turčiji je začelo preiskovati turško tožilstvo. Urad istanbulskega generalnega tožilstva je v soboto sprožil preiskavo proti sedemnajstim ameriškim državljanom, ki jih povezuje sodelovanja z turškim klerikom Fetullah Gülenom. Med posamezniki so vodja demokratov v senatu Chuck Schumer in tudi bivši direktor obveščevalne službe CIA John Brennan. Da, to je ta John Brennan, ki je novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa opozoril o popuščanju pri ruskih sankcijah. V intervjuju za Fox news je, takrat sveže izvoljenega Trumpa, opozoril naj pazi, kaj govori. Opozorilo se je nanašalo na obtožbe, ko je Trump primerjal ameriške obveščevalne službe z nacionalsocialistično Nemčijo.
Če bi Donald Trump to bil sposoben izreči tudi danes, je neverjetneje retorično vprašanje, sploh če upoštevamo njegov obrat v zunanji politiki do Rusije in Sirije.
Infokoncentrat je pripravil Timotej.
