Spoštovane potnice in potniki kohezija ekspresa, turistične bone, osebne izkaznice in davčne številke na plano, približujemo se turistični destinaciji! Na levi lahko prisluhnete šumenju brzic na Kolpi, z desne pa že veje veter Gorjancev in nam nosnice polni z domačnim vonjem belokranjskih kulinaričnih dobrot. Strah pred gnečo in preobremenjenimi kapacitetami je kljub lanskoletni množični poletni migraciji iz severnih predelov Slovenije v Belo krajino odveč. Obiskali bomo namreč kamp Big Berry v Primostku pri Metliki. Izognimo se izgubljanju besed z iskanjem razlik med Big Berryjem in večino preostalih kampov v Beli krajini ter predstavitev krovne ideje in ciljev blagovne znamke, kot vodstvo rado označi svoj kamp, prepustimo vodji prodaje in rezervacij pri Big Berryju Nini Jakša.
Izjava
Seveda je butični turizem primernejši za tuje trge, saj turistični uporabniki iz Slovenije le redko zahajajo v butike, če odštejemo prebivalce iz središča Ljubljane.
Izjava
Kamp Big Berry idejo butičnega turizma, ki ni odvisen zgolj od množičnega obiska v poletni sezoni, razvija tudi s pomočjo kohezijskih projektov, kot sta Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast – investicija v opremo za ponudbo novih storitev iz leta 2016 v vrednosti 40 tisoč evrov in Promocija Bigberry na tujih trgih iz leta 2020, ki znaša slabih 10 tisočakov. Pri tem mora jadrati med ustaljenimi turističnimi trgi, strategijo turizma Bele krajine, sodelovanjem z lokalnimi ponudniki in interesi lokalne skupnosti, v kateri deluje. Obiskovalci mladega kampa so z rezultati zadovoljni, povzame kampistka Ana Truden.
Izjava
Verjetno ste opazili, da turistka tako kot večina preostalih obiskovalcev kampa v letošnji in lanski sezoni govori slovensko. Razlog za to je seveda jasen in ga zaradi prenasičenosti medijskega prostora z njim ne bomo izpostavljali. Jakša ob tem izpostavi razlike med turističnimi potrebami slovenskih in tujih gostov.
Izjava
Kot smo lahko razbrali iz naslovov kohezijskih projektov, Big Berry v neepidemičnih sezonah cilja predvsem na tuje trge. Nadaljuje Jakša.
Izjava
Prodiranje na tuje trge je visokoleteč izraz, temu primerni pa so tudi neoprijemljivi rezultati, povzame Marjetka Pezdirc, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika.
Izjava
Poleg marketinških strategij, ki jih težko rezultatsko ovrednotimo, je na drugi strani tako imenovan nestrukturirani marketing, katerega cilj je goste kampa privabiti po povsem osebnih in nenačrtovanih poteh. Ana Truden predstavi svojo izkušnjo z oglaševanjem Big Berryja.
Izjava
Prav zato morajo turistični ponudniki uporabljati večtirno oglaševanje. Medtem ko je Big Berry sprva prisegal na spletno reklamiranje skozi socialna omrežja ter njih junake in junakinje – večinoma blogerje –, se v zadnjem času osredotoča na sodelovanje s turističnimi agencijami. Razliko med dvema oglaševalskima prijemoma opiše Nina Jakša.
Izjava
Poleg zadovoljstva gostov dotičnega kampa si ob uspehih kampa v Primostku zadovoljno gladijo brado tudi turistični funkcionarji v vseh treh belokranjskih občinah, nadaljuje Pezdirc.
izjava
Da bo z butičnostjo turizma zadovoljna tudi lokalna skupnost, bo moralo preteči še kar nekaj Kolpe. Pezdirc predstavi taktike ozaveščanja lokalnega prebivalstva o prednostih butičnega turizma in s tem preseganja dvomov v strategijo belokranjskega turizma.
Izjava
Jakša iz Big Berryja poudarja, da bodo le s postopnim nadgrajevanjem lahko vzdrževali razmerje med interesi belokranjskega butičnega turizma in lokalno skupnostjo.
Izjava
Poleg ozaveščanja lokalnega prebivalstva je še bolj pomembno usmerjanje turističnih ponudnikov, ki se z butičnim, torej nemnožičnim turizmom predvsem zaradi ustaljenega delovanja v preteklosti sprijaznijo še težje, nadaljuje Pezdirc in predstavi vlogo turističnega zavoda pri upoštevanju strategije belokranjskega turizma.
Izjava
Pomemben del butičnega turizma je tudi medsebojno povezovanje turističnih in drugih lokalnih ponudnikov, kar je po dveh dneh luksuznega kampiranja opazila tudi Ana Truden.
Izjava
Nina Jakša povzame vlogo lokalnih pridelovalcev hrane, pa tudi okoliških turističnih ponudnikov pri izkušnji kampiranja na Primostku.
Izjava
Potem ko smo se prevrnili iz čolna, moramo za pomoč zaprositi okoliške prebivalce. Ob reševanju čolna nam lahko predstavijo še svoj pogled na dogajanje v kampu ob Kolpi, kjer so hladili pregreta telesa in duše do leta 2016. Ker jih na Primostku nismo našli, zaplete Big Berryja z lokalnim prebivalstvom ob vzpostavitvi kampa predstavi Marjetka Pezdirc.
Izjava
Zagate se dobro zavedajo tudi v vodstvu kampa, nadaljuje Jakša.
Izjava
Letošnjo sezono je kamp s kopališčem ponovno delno dostopen lokalnemu prebivalstvu in ob tem seveda vsakemu naključnemu mimoidočemu. Odprli so namreč parkirišče, ki ga je ob koncih tedna sicer treba plačati, hkrati pa je na novo vzpostavljen Big Berry bar, ki ga lastnik kampa oddaja gostincu iz bližnje vasi.
Izjava
Vse kaže, da kohezijski projekti kljub vestni izvedbi nimajo zajamčenega uspeha v odnosu do lokalne skupnosti, v kateri se izvajajo. Poleg subjektivnega odnosa prebivalstva do novitet, ki je odklonilen predvsem takrat, ko se skupnosti ne vključi v odločanje, Pezdirc oriše slabe prakse nekaterih kohezijskih projektov.
Izjava
Sprijazniti se moramo torej z dejstvom, da so turistični interesi le stežka skladni z interesi lokalne skupnosti, sploh če lokalna skupnost od turizma nima dosti več koristi od zneska turistične takse v vsakoletnem občinskem proračunu, ki se praviloma ne pretoči v korist lokalne skupnosti.
Druga sezona serije Govoriš kohezijsko? Učenje se nadaljuje.
Več na https://govoris-kohezijsko.si
