Vonj po plesni, kamnoseškem švicu in Mikserju (6-2026)

Prvi komad današnjega mikserja je namenjen fotrom. Hällas so švedski prog-rockerji z novim albumom, še vedno “pustolovskim rockom” in predvsem briljantnimi dolgimi švedskimi prameni. Bend je nastal leta 2011 v Jönköpingu, fura neke sorte neo-proto-metal finto, od katere puhti zvok sedemdesetih. Njihov glavni junak, po katerem so si nadeli ime, se potika po fiktivnem paralelnem srednjeveškem vesolju, v njihovem četrtem studijskem izdajanju, Panorama, pa ga najprej pošljejo na epopejo Above the Continuum, 21-minutno popotovanje po gregorijanskih koralih in širinah bras ter strunske sekcije, ki vam ga prihranimo za naslednje lutanje med neskončnimi eksponati švedskega proizvajalca štanc-pohištva. V naslednjih minutah gremo s Hällasom do konca Panorame, z zadnjim komadom plate, At the Summit, ki v malo manjšem paketu dobrih šestih minut vseeno obrne par žanrov in tipk na sintu in ga dodobra zakruza med peklom in nebom.

Srednjeveški lajtmotif zadržimo še s filadelfijskimi pankerji Poison Ruïn. Tudi oni zaenkrat še ostajajo pod vznožjem vzpona, aprila se bodo vzpeli uz brdo z novo plato Hymns From The Hills. Za tretje dolgometražno izdajanje si nadenejo težak šlem in težkih korakov stopajo prekletsvom in fantazmam naproti na bojišče. Vse skupaj naj bi še vseeno bil pank - vse njihove blodnje in prikaze naj bi še vedno bile manj teatralne od metalacov, in njihov osnovni drajv razpizdancija. Presodite sami. V živo jih ujamete poleti, julija pridejo na Red Smoke Festival na Poljsko. Če jih bo Trump pusto.

Za poslednji komad Mikserja se končno lotimo domačih novosti - tudi Ruševine bi lahko padle pod kategorijo srednjeveškega blata in sivine, a gre za novi popiš štiklc Tschimyja in Kiki, novopopovskih trubadurjev vsaj rahlo drugačne sluvenske popularne glasbe. Njun palček se sprehaja po sivem mestu, mimo bauštel in nadstandardnih, praznih kvadratur. Vse skupaj dovolj introspektirano in intimizirano, da ne gre za še en komad, pred katerim bi nas moralo biti strah, da bo skakal izza vsakega betonskega vogala. Harmonije so fine, in konec koncev, komad obsega ambicioznih 5 minut. Singl so izdali pri Ente Tapes, pri glasbenem uredništvu Radia MARŠ pa, da jim je komad prav lušten.

Facebook Twitter Deli