Kubanska vlada je napovedala množično pomilostitev zapornikov. Pred obiskom papeža naslednji teden bodo izpustili 3522 zapornikov. Med tistimi, ki jih je vlada pomilostila, so starejši ljudje, ženske, kronično bolni, mlajši od 20 let ter tujci. Pomiloščeni zaporniki so bili izbrani glede na naravo njihovega kaznivega dejanja, vedenja v zaporu, zdravstvene vidike in čas, ki so ga preživeli v zaporu. Tokratna pomilostitev je največja po revoluciji 1959, ki je na oblast pripeljala Fidela, tega pa je leta 2006 zaradi slabega zdravstvenega stanja zamenjal njegov brat Raul.
Britanski parlament je danes po 18ih letih razpravljal o uzakonitvi pomoči pri samomoru. Gre za milejšo obliko evtanazije, pri kateri zdravnik samo pripravi potrebno za končanje življenja, pacient pa sam pritisne na gumb. Predlog, ki so ga predlagali laburisti, je bil na glasovanju zavrnjen. Tako še naprej velja zakon, ki za pomoč pri samomoru predpisuje kazen 14 let zapora. Pred glasovanjem so ugledni zdravstveni strokovnjaki v svojem pismu časniku Guardian zapisali, da je zakonodaja, ki pomoč pri samomoru kriminalizira, kruta, nevarna in v neposrednem nasprotju z zdravniško dolžnostjo skrbi za paciente.
Od 1. oktobra dalje bo pred palačo Združenih narodov plapolala tudi Palestinska zastava. Države članice Združenih narodov so včeraj z 119 glasovi za in 8 glasovi proti izglasovale, da bodo pred palačo plapolale tudi zastave držav opazovalk, ki niso članice svetovne organizacije. Razprava je bila burna, saj je bil med prisotnimi izraelski veleposlanik Ron Prosor, ki je po glasovanju prisotne vprašal, ali bodo Združeni narodi izobesili še belo zastavo, ker so izdali lastna načela. Med državami, ki so glasovale za, je tudi Slovenija. Korist od glasovana je požel tudi Vatikan, ki pa zastave še ne namerava dvigniti.
Na vzhodu ?panije pa plapolajo katalonske zastave. Katalonci so se danes mno?i?no odpravili na ulice, kjer bodo na nacionalni praznik izra?ali podporo neodvisnosti. Shod, ki naj bi se ga udele?ilo ve? kot dva milijona ljudi, bo tudi uvod v za?etek volilne kampanje pred regionalnimi volitvami, ki jih oblasti predstavljajo kot nadomestek za dejanski referendum o neodvisnosti Katalonije. ?panska vlada v Madridu namre? ne dovi izvedbe referenduma, ker bi ta kr?il dolo?ilu ?panske ustave, po katerem lahko referendum o suverenosti skli?e zgolj nacionalna vlada, na njem pa lahko glasujejo vsi ?panci. Zagovornik odcepitve od ?panije, Artur Mas, je napovedal, da bodo v primeru zmage na volitvah, ki bodo konec septembra, za?eli z izvedbo 18-mese?nega na?rta, ki bi pripeljal do odcepitve Katalonije od ?panije.
?tudentska organizacija in ?tudentski svet Univerze v Ljubljani v izjavi za javnost pozivata k solidarnosti z begunci. V pismu opozarjajo, da izobrazbo vidijo kot sredstvo opolnomo?enja posameznika, ki daje prilo?nost za polnovredno ?ivljenje. Zato odgovorne pozivajo, da omogo?ijo ?olanje oziroma ?tudij tudi beguncem. Zapisali so ?e: "V ?OU v Ljubljani in ?tudentskem svetu Univerze v Ljubljani namre? delimo prepri?anje, da smo ljudje ena skupnost, v kateri smo odgovorni do so?loveka in dol?ni pomagati tistim, ki so se zna?li v stiski."
V prihodnjih dveh letih bo za delovanje Dr?avnega zbora ?lo 24,3 milijonov evrov na leto.Najve?ji del sredstev, 14,3 milijona na leto bo ?lo za pla?e poslancev in zaposlenih v Dr?avnem zboru. Po hitrem izra?unu lahko ugotovimo, da povpre?na pla?a v parlamentu zna?a malo manj kot 3.000 evrov. Za strokovno pomo? poslancem bo namenjenih 2,2 milijona evrov letno. Iz prora?un, ki se polni z davkopla?evalskim denarjem, pa bo ?lo tudi 2,5 milijona evrov za financiranje strank ter 3,7 milijona evrov za materialne stro?ke. Nedvomno bo ob taki finan?ni podpori Dr?avni zbor v prihodnjih dveh letih deloval brezhibno.
