Medtem ko se po evropskih dr?avah vrstijo protesti proti islamskim priseljencem, so razmi?ljanja evropskih velika?ev razli?na. Francoski predsednik Francois Hollande je v svoji izjavi je povedal, da so muslimani najve?je ?rtve fanatizma, fundamentalizma in nestrpnosti. Vzroke za radikalni islamizem pa vidi v vseh vplivih, vseh stiskah, vseh neenakostih in vseh predolgo nere?enih konfliktih.
Tudi nem?ka kanclerka Angela Merkel je opozorila na vedno bolj negativen odnos do muslimanov v Nem?iji. Gibanje Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji zahoda je namre? ravno v Nem?iji organiziralo nekaj mno?i?nih protestov, s katerimi so ?eleli dose?i, da se priseljevanje muslimanov v Nem?ijo omeji. Merklova je zagotovila, da bodo napadi na mo?eje v Nem?iji kaznovane enako kot antisemitizem, saj v njeni dr?avi ni prostora za diskriminacijo in marginalizacijo. Tej trditvi pa ne gre verjeti. V istem govoru je Merklova namre? povedala, da je njena vlada ?e sprejela ukrepe na podro?ju prepovedi potovanj za tiste, ki so osumljeni sodelovanja v d?ihadu. Prav tako se je zavzela za ve?ji nadzor nad svetovnim spletom v Evropski uniji in povedala, da bo Bruselj pozvala, naj pripravi nova pravila, po katerih bodo telekomunikacijski operaterji morali zbirati podatke o tem, do katerih spletnih strani dostopajo posamezniki.
Tudi britanski premier David Cameron poziva k ve?jemu nadzoru nad elektronskimi komunikacijami. V okviru ukrepov za boj proti terorizmu ?e razmi?lja o blokadi aplikacij WhatsApp in Snapchat, ki omogo?ata po?iljanje ?ifriranih sporo?il. Blokada teh aplikacij bi namre? olaj?ala delo varnostnim slu?bam. V Veliki Britaniji se pripravlja tudi zakon o hrambi osebnih podatkov pri elektronskih komunikacijah. Zakon, ki so ga mediji poimenovali ?vohlja?ka listina?, od ponudnikov internetnih storitev zahteva, da zbirajo podatke o po?iljanju elektronske po?te, obisku spletnih strani in prijavljanju na dru?bena omre?ja.
Nasprotnikov napovedanega pove?anega nadzora nad osebnimi podatki je veliko. Med njimi je tudi Nata?a Pirc Musar iz In?tituta za zasebnost in dostop do informacij. Pirc Musarjeva opozarja na zakone, ki so jih sprejeli v Zdru?enih dr?avah Amerike po 11. septembru. Ko je Edward Snowden razkril tajne dokumente, je bilo jasno, da so ti zakoni grobo kr?ili ?lovekove pravice o zasebnosti. Povedala je ?e: ??e bomo za?eli posegati v komunikacijsko zasebnost, s tem posegamo tudi v svobodo izra?anja. V obdobju nadzorovane komunikacije svobode izra?anja ni, zato se je treba teh stvari lotevati previdno.?
Kako pa je danes s sprejemanjem druga?nih vrst ukrepov, kot so varnostni?
Danes je Hrva?ka vlada sprejela nove na?ine za omilitev finan?nih te?av socialno najbolj ogro?enih dr?avljanov, ki so bili v postopkih izvr?be zaradi dolgov bankam ter telekomunikacijskim in komunalnim podjetjem. S tem ukrepom bodo odpisali dolgove pribli?no 60.000 materialno najbolj ogro?enim dr?avljanom, katerih obveznosti so ocenjene na skoraj 27,5 milijonov evrov.
Tudi ukrajinski parlament je danes potrdil nov ukrep v boju proti proruskim separatistom na vzhodu dr?ave. Ukrajina bo v treh fazah mobilizirala 104.000 vojakov. Dodatna mobilizacija pomeni skoraj 50-odstotno pove?anje ukrajinskih kopenskih sil.
Pisateljica dana?njega Info koncentrata se opravi?uje, ker danes ne boste sli?ali novic iz Slovenije. Ob prebiranju novic je namre? naletela na novico, ki jo je navdala z grozo, jezo in globokim razo?aranjem nad ljudmi. Zaradi te novice Info koncentrata ni bila zmo?na dokon?ati po standardih. V mestu Schwerte na zahodu Nem?ije razmi?ljajo, da bi 20 prosilcev za azil namestili v podru?nico nekdanjega koncentracijskega tabori??a Buchenwald. Buchenwald je bilo eno najve?jih in najzloglasnej?ih nacisti?nih koncentracijskih tabori?? na nem?kem ozemlju med drugo svetovno vojno. V njegovi podru?nici v Schwerteju so v ?asu nacizma delali prisilni delavci iz vzhodne Evrope. V Buchenwaldu in njegovih 136 podru?nicah je bilo v letih od 1937 do 1945 zaprtih okoli 250.000 ljudi iz vse Evrope. Okoli 56.000 jih je umrlo v te?kih razmerah, zaradi medicinskih poskusov ali pa so bili usmr?eni. Danes pa ?elijo v te prostore zapreti ljudi, ki zapustijo svojo dom, svojo dru?ino in prijatelje ter prodajo vso svoje imetje, da si lahko pla?ajo pot v dr?avo, v kateri ?elijo sebi in svojim bli?njim ustvariti bolj?e ?ivljenje?! Tako ?razviti? smo postali?
