Med tem, ko razni evropski veljaki v svojih poslanicah navadnim Evropejcem ?elijo sre?e in zdravja v letu 2015, so Italija, Gr?ija in Ukrajina v veliki negotovosti.
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je tik pred odstopom, zato Italijo, ki je v prime?u najhuj?e gospodarske krize po drugi svetovni vojni, prevevajo strahovi, da bo dr?ava zdrsnila ?e globlje. Kdaj bo Napolitano odstopil, ?e ni znano. Nekateri domnevajo, da bo to storil na silvestrovo, drugi pa, da bo po?akal do 13. januarja, ko se bo z govorom Mattea Renzija v Evropskem parlamentu kon?alo italijansko predsedovanje Evropski uniji. Najve?je te?ave bo Italiji povzro?ilo iskanje Napolitanovega naslednika ter dejstvo, da premier Renzi ne bo mogel uvesti napovedane volilne reforme, ?e bodo razpisane nove volitve. Dokler trajajo volitve, parlament namre? ne sme odlo?ati o ni?emer drugem. Italjane pa skrbi tudi to, ali bodo na?li predsednika, ki bo 89-letnemu Napolitanu segel vsaj do kolen. Napolitano, krizni mened?er ?tevilka ena, naj bi namre? bil odgovoren, da Italija v zadnjih letih ni popolnoma strmoglavila, saj je znal uspe?no posredovati med podivjanimi strankami. Trenutno najbolj aktivno i??eta kandidata za novega premiera Berlusconijeva Naprej Italija in Renzijeva Demokratska stranka.
Po tem, ko gr?ki poslanci niso uspeli izvoliti novega predsednika, Grke ?akajo pred?asne volitve. To ni prav ni? po godu Evropski uniji ter Mednarodnemu denarnemu skladu. Zakaj? Ker ima najve?jo mo?nost za zmago na prihajajo?ih volitvah levi?arska Siriza. Stranka, ki mo?no nasprotuje var?evalnim ukrepom, ki so pogoj za prejemanje pomo?i iz Evropske unije in naj bi Gr?ijo ponovno postavili na noge, ?eli pred?asne predsedni?ke volitve izkoristiti kot orodje za razpis pred?asnih parlamentarnih volitev, na katerih bi najverjetneje tudi zmagala. Mednarodni denarni sklad je zato Gr?iji ustavil pomo?, dokler ta ne oblikuje nove vlade . Pomo? je del ?ir?ega programa s strani IMF in Evropske unije, v okviru katerega so mednarodni posojilodajalci Gr?iji obljubili re?itev pred bankrotom v zameno za izpolnjevanje postavljenih pogojev, var?evalnih ukrepov in reform. Ukrepi in reforme so mnogo prebivalcev Gr?ije pahnile v nedostojanstvene razmere, saj revnemu prebivalstvu, ki ga je vedno ve?, ne omogo?ajo niti dostopa do osnovnih zdravstvenih in ?olskih storitev. V zvezi s temi reformami so bile pred ?asom vlo?ene tudi to?be na Sodi??e za ?lovekove pravice. ?e bo Gr?iji uspelo polomiti su?enjske verige, ki so ji jih nadele Evropska unija in njene institucije, se bo ?e tako ?ibka stabilnost Evropske unije ?e zmanj?ala.
Mednarodni denarni sklad podobno su?enjsko zgodbo, kot se odvija v Gr?iji, plete tudi v Ukrajini. IMF je ?e aprila Ukrajini obljubil 17 milijard dolarjev pomo?i, vendar je je Kijev do sedaj dobil le okoli 4 milijarde in pol. Nadaljevanje pomo?i je seveda odvisno od poslu?nega izvajanja programa reform, ki jih zahteva Evropska unija. Prepri?ani smo, da bodo tudi v Ukrajini, podobno kot v Gr?iji, prebivalstvu reforme prinesle zelo malo, ?e sploh kaj, koristi in veliko ?kode.
Var?evalni ukrepi pa teptajo tudi po na?i dr?avi. Po tem, ko je bila pred nekaj tedni predstavljena kriti?na finan?na slika ljubljanske univerze, je podobno stanje potrdila tudi Mariborska univerza. Rektor Danijel Rebolj je povedal, da mariborski univerzi manjka 20 % denarja za izvajanje akreditiranih ?tudijskih programov. Rebolj poudarja, da je tak?no stanje mogo?e pre?iveti ?e kak?no leto, po tem pa bo univerza pri?la v negativno stanje, kar pomeni, da ne bo mogla ve? kandidirati na razpisih. Pristojni na univerzi so ob novici o finan?nem stanju poudarjali dejstvo, da gre ve? kot 90 % denarja, ki je namenjen za ?tudijske procese, izklju?no za pla?e. Kaj pa to pomeni za bodo?e ?tudente? Verjetno bodo ?e v bli?nji prihodnosti lahko ?tudirali samo otroci iz bogatih dru?in, saj je naslednji korak za var?evalnimi ukrepi uvedba ?olnin in privatizacija.
Dr?avljani proti razprodaji. To je ime novonastale skupine, ki zahteva, da vlada odpove vse dogovore o prodaji Telekoma. V skupini so prepri?ani, da prodaja uspe?nih slovenskih podjetij, ki jo vodi vlada, ni v interesu slovenske dru?be, ampak vodi v kolonialno odvisnost celotne dru?be od tujih kapitalskih interesov. Skupina ocenjuje, da je Telekom Slovenije ?vozli??e vseh informacij?, zato tisti, ki ga nadzoruje, lahko nadzoruje tudi dru?beno tkivo v celoti. Skupino sestavljajo Gibanje za dostojno delo in socialno dru?bo, Skupina kazenska obadba, Iskra, Protestival, Piratska stranka, Sinteza, stranki Solidarnost in TRS ter drugi, podpirata pa jo zvezi sindikatov in upokojencev. Zdru?ila jih je misel, da bi bila prodaja Telekoma dokaz kapitulacije pred tujimi plenilci. Mi pa, glede na sestavo skupine Dr?avljani proti razprodaji, spra?ujemo, kaj se dejansko skriva za tem, ?emur skupina pravi ?nacionalni interes?.
