Na letali??u glavnega mesta Libije se nadaljujejo spopadi med milicami. V bojih, ki trajajo od nedelje, je umrlo okoli 30 ljudi, skoraj 100 je bilo ranjenih. Libijska vlada je sporo?ila, da je bilo v spopadih po?kodovanih 90 odstotkov vseh letal, po?kodovan je tudi kontrolni stolp, ?e v nedeljo pa je bil prekinjen ves letalski promet. Spopadi so se za?eli, ko je islamisti?na skupina iz mesta Misrata napadla mednarodno letali??e, ki ga nadzoruje skupina Zintan. Do zob oboro?ene skupine, ki sodelujejo v bojih v Libiji, so nekdanje revolucionarne milice, ki so sodelovale pri strmoglavljenju nekdanjega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija in se med seboj bojujejo zaradi razli?nih interesov. Libijska vlada je sporo?ila, da razmi?lja, da bi za pomo? pri zagotavljanju varnosti prosila mednarodne sile. Zdru?eni narodi so zaradi nevarnosti v nedeljo iz Libije umaknili svoje osebje. Kljub umiku Zdru?eni narodi trdijo, da se bo osebje vrnilo takoj, ko bodo razmere to dopu??ale. Libijcem so stali ob strani v ?asu upora proti Gadafiju in jih ne bodo zapustili sedaj, ko si prizadevajo zgraditi demokrati?no dr?avo, pravijo. Libija je pred tremi leti veljala za najnaprednej?o dr?avo v Afriki, danes pa je tovarna smrti. Ko se je v politiko dr?ave vme?al NATO je v dveh letih umrlo skoraj 200.000 ljudi. Danes je v dr?avi v popolni bojni opremi 250.000 ljudi, kar je petkrat ve? kot na vrhuncu oboro?enega upora proti Gadafijevemu re?imu, ?tevilo umorov in ropov pa se je v primerjavi z letom 2010, ko je vladal Gadafi, pove?alo za 500 odstotkov.
V minuli no?i so izraelska letala izvedla napade na tri upravne in voja?ke cilje na Golanski planoti v Siriji, v katerih so umrli najmanj ?tirje ljudje. Do napada je pri?lo, ko sta po trditvah izraelske vojske v ponedeljek na podro?je Golanske planote, ki so ga okupirali Izraelci, prileteli raketi iz Sirije. Boji med Palestinci, Izraelci in Sirijo se bodo o?itno nadaljevali. Izraelski premier je danes zatrdil, da bo Izrael imel mednarodno legitimnost, da za dosego potrebnega miru raz?iri voja?ke aktivnosti v Gazi, ?e gibanje Hamas ne bo sprejelo predloga o prekinitvi ognja. Hamas je predlog za prekinitev ognja ?e zavrnil in nadaljuje z raketnimi napadi, saj ni bil vklju?en v posvete za prekinitev ognja. Hamas v zameno za podpis premirja zahteva odpravo izraelske zapore Gaze in vrnitev k premirju iz leta 2012. Izrael namre? nadzoruje vse mejne prehode Gaze, dostop z morja in celotni zra?ni prostor nad palestinsko enklavo. Gaza je eno najbolj poseljenih obmo?ij na svetu, kjer na ozkem pasu velikosti 360 kvadratnih kilometrov ?ivi skoraj dva milijona ljudi.
Podjetje Gorenje je z avstrijsko vejo ruske ban?ne skupine VTB Bank sklenilo petletno dolgoro?no nadomestitveno posojilo v znesku 72 milijonov evrov. ?e prej?nji teden so s ?estimi slovenskimi bankami podpisali pogodbo o dolgoro?nem sindiciranem posojilu v vrednosti 55 milijonov evrov. V dru?bi zagotavljajo, da posojila ne pove?ujejo zadol?enosti, ampak izbolj?ujejo strukturo ro?nosti finan?nih virov in krepijo finan?no stabilnost. Z izbolj?anjem strukture ro?nosti posojil nadaljujejo aktivnosti za zni?anje zadol?enosti. V leto?njem letu ?elijo zadol?enost zni?ati na 25 milijonov evrov. Izposojen denar naj bi namenili za razvoj novih izdelkov in osvajanje novih trgov.
Vsi, ki so zainteresirani za najem vinogradov in prostorov propadlega Vinaga, lahko do 24. julija oddajo nezavezujo?o ponudbo. Za najem premo?enja bo najemnik moral od?teti vsaj 5.000 evrov mese?no. Pla?ati bo moral tudi vse stro?ke in dav??ine. Ker bo najemnik moral na svoje stro?ke tudi o?istiti prostore in jih usposobiti za uporabo, bo v prvih dveh mesecih pla?eval le polovi?no najemnino, v ?asu trajanja najemne pogodbe pa bo imel pravico uporabljati blagovno znamko Vinaga. Hkrati pa bo prihodnji najemnik moral staro vinsko klet pod mestnim sredi??em v dveh mesecih od uveljavitve najemne pogodbe urediti tako, da bo ta primerna za izvajanje turisti?nih ogledov. ?eprav so se nekateri ?tajerski vinarji zanimali za posami?ne dele Vinaga, je jareninska klet Dveri Pax maja v za?asno upravljanje ?e prevzela del vinogradov, zato je pod vpra?anjem, ali so postavljeni pogoji zanje sprejemljivi. V najve?ji vinski kleti v regiji, ormo?ki dru?bi P&F Wineries, in tudi v Dveri Paxu so ?e povedali, da jih vlaganje v mariborsko podjetje ne zanima in zagotovo ne bodo oddali nezavezujo?e ponudbe za najem. Po drugi strani pa v Ptujski kleti pozorno spremljajo dogajanje z Vinagom, predvsem zato, ker menijo, da si tudi Maribor zaslu?i imeti uspe?no vinsko zgodbo in urejene vinograde.
 |
