Nemčija proti razkoraku v plačah med spoloma, Maroko proti burkam, Jagland proti slovenskemu predlogu novele zakona o tujcih in Univerza v Ljubljani proti šestim izpitnim rokom

Nemška vlada je danes potrdila zakonodajni predlog, po katerem bi morala večja podjetja objavljati več podatkov o izplačilih svojih moških in ženskih zaposlenih. S tem želi zmanjšati razkorak v plačah med spoloma.

Po predlogu bi morala podjetja z več kot 200 zaposlenimi na zahtevo zaposlenega pojasniti, na podlagi katerih kriterijev je bil plačan. Podjetja z več kot 500 zaposlenimi bi morala poleg tega redno poročati o strukturi plač, da bi pokazala, da spoštujejo pravila glede enakopravnosti. Trenutni plačni razkorak med spoloma v višini 21 odstotkov je po besedah ministrice za družino, starejše, ženske in mlade Manuele Schwesig, krivičen. Razkorak v plačilu med ženskami in moškimi z enakimi kvalifikacijami na enakem delovnem mestu v Nemčiji znaša sedem odstotkov.

Vprašanje pravičnosti se poraja tudi v zvezi z naslednjo novico.

V Maroku so popolnoma prepovedali uvoz, proizvodnjo in oglaševanje burk v vseh mestih v državi, bojda zaradi varnostnih razlogov. Medtem ko uradne objave oblasti ni bilo, mediji poročajo, da naj bi prepoved odredil notranji minister, v veljavo pa naj bi stopila še ta teden.

Povod za takšno odločitev je očitno varnostne narave, saj naj bi banditi večkrat uporabljali to oblačilo, ko so zagrešili svoje zločine. Večina žensk v Maroku sicer raje nosi hidžab, ki ne prekrije obraza. Nikab, ki pušča odprt le predel okoli oči, nosijo tudi v salafističnih krogih ter v bolj konservativnih regijah na severu, od koder se je več tisoč džihadistov odpravilo bojevat v Sirijo in Irak. Za zdaj ni jasno, ali namerava Maroko slediti nekaterim evropskim državam, kot sta Francija in Belgija, kjer je v javnosti prepovedano nositi polno pokrivalo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Še naprej se bomo rahlo dotikali vprašanja pravičnosti, le, da se premikamo pred lasten oz. slovenski prag.

Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je v pismu premierju Miru Cerarju izrazil zaskrbljenost zaradi vladnega predloga novele zakona o tujcih. Po Jaglandovih besedah namreč sproža vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Novela med drugim predvideva zaostritev pogojev za vstop migrantov in prosilcev za azil.

Jagland je med drugim spomnil na svoje pismo iz 16. aprila lani in premierju "znova ponudil nasvete in pomoč svojega posebnega predstavnika za begunce in migracije Tomaša Boceka". Izpostavil je, da ima Svet Evrope na tem področju pomembno sodno strokovno znanje na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah in primerov Evropskega sodišča za človekove pravice in je pripravljen pomagati slovenski vladi.

Novela zakona o tujcih med drugim predvideva, da lahko DZ v primeru zaostrenih razmer sprejme ukrep, s katerim bi zavrnili vse tujce, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo. Policisti na meji bi jih vrnili v državo, od koder so nezakonito vstopili. Tudi, če bi tujec izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito. Predvideva tudi izjeme, npr. če je neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bi veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva. Po mnenju vlade je ukrep nujen in sorazmeren, nevladne organizacije pa so že posvarile, da gre za kršitev mednarodnega prava in slovenske ustave. V Evropski komisiji novele do njenega sprejema ne želijo komentirati.

Kak komentar o pravičnosti bi danes zagotovo imeli tudi študenti Univerze v Ljubljani.

Na včerajšnji izredni seji senata Univerze v Ljubljani so sprejeli spremembe statuta. Odslej študenti enega izpita ne bodo mogli več opravljati šestkrat, ampak petkrat. Če se bodo prijavili k izpitu, a se preverjanja znanja ne bodo udeležili, pa ne bodo kaznovani.

Senat Univerze v Ljubljani je potrdil več sprememb. Med drugim odslej študenti ne bodo imeli več pravice do šestih izpitnih rokov. Prvi trije bodo ostali brezplačni, za četrtega in petega, ki bosta komisijska, bodo morali plačati. Poleg tega pa bodo morali za zadnjega dobiti odobritev fakultete. Študenti na doktorskem študiju bodo upravičeni do treh izpitnih rokov, zadnjega bodo opravljali pred komisijo. Na tak način naj bi razbremenili profesorje. Drugi učinek naj bi bila povečana resnost študentov. Študenti pa menijo, da to ne bo dvignilo kakovosti študijev.

Zadnja novica pa nas seli z ljubljanske univerze na mrzle mariborske ulice in v trenutno stanje problematike domačinov brez strehe nad glavo.

Obe mariborski zavetišči za brezdomce sta te dni čez dan bolj polni kot običajno - pozna se, da je pritisnil mraz. Zavetišče in sprejemališče za brezdomce Karitas je v Ljubljanski ulici; odprto je od 19. do 7. ure, na pogradih v treh bivalnikih lahko prespi 40 ljudi, dan pa nato lahko preživijo v sprejemališču v neposredni bližini. Tam se lahko oprhajo, berejo, imajo delavnice. Zavetišče za brezdomce, ki ga vodi Center za socialno delo Maribor in v katerem je 24 ležišč, pa je na Ruški cesti. A brezdomcev je v Mariboru še več.

Zavetišči ta čas nista zasedeni do zadnje postelje, lahko bi še koga sprejeli. A nekateri tja ne želijo. Znajdejo se po svoje - v zapuščenih objektih živijo večinoma po dva ali trije, nekateri brezdomci pa so pravi samotarji. Koliko jih v Mariboru živi "na cesti", se ne ve točno. Na Ruški cesti je danes 23 uporabnikov, sposobni pa so sprejeti še dve osebi. V zavetišču in sprejemališču Karitasa zadnje leto opažajo, da prihaja čedalje več ljudi. V sprejemališču lahko sprejmejo dnevno do 40 oseb, tudi v bivalnikih je 40 ležišč. Od jeseni prespi v bivalnikih 29 brezdomcev. Težava je, ker so postelje nadstropne, zato vsem ne morejo zagotoviti spodnjega ležišča, in ker so mnogi v slabem zdravstvenem stanju, so že na zgornjem nivoju možnosti oskrbe.

Facebook Twitter Deli
0 comments