V zadnji epizodi Konspiratorija se Jan in Jernej dotakneta razlike med moderno in postmoderno paranojo, ki tvori pomemben del velikega dela sodobnih študij teorij zarot. Na primeru klasičnih teorij zarot kot je teorija o vplivu prostozidarskih lož in iluminatov v 18. stoletju, teorijah o inflitraciji komunistov v ameriško vlado iz 20. stoletja in teoriji o novem svetovnem redu iz 90 let preteklega stoletja poskušata govorca razložiti razliko med strahom pred zunanjim sovražnikom, ki zaznamuje moderno paranojo 19.
Konspiratorij
Konspiratorij je mesečni podcast o teorijah zarot, ki ga Inštitut za delavske študije pripravlja na Radiu Marš. Projekt je podprt s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2021-2029.
V tokratni epizodi Konspiratorija se Nejc in Arne poglobita v temačni imaginarij ameriškega pisca Howarda Phillipsa Lovecrafta, s poudarkom na očitnih stičiščih med tako imenovano kozmično grozo, po kateri pisec slovi med ljubitelji grozljivk in grozljivega, ter neprijetnim dejstvom Lovecraftovega rasizma in njegovih fašističnih, celo hitlerjanskih simpatij.
O QAnonu, seveda. Jernej, Arne in Nejc obravnavajo slavno ameriško teorijo zarote, ki se je razvila v času predsedniškega mandata Donalda Trumpa. Kako naj bi se nekdanji predsednik lotil resnih sistemskih problemov, ki pestijo sodobne ZDA, kot so pedofilska prizadevanja demokratske stranke, njeno mučenje nedolžnih otrok in njene podzemne tovarne otroške krvi? Insajder z imenom Q prinaša odgovor: bliža se politična “nevihta”, ki bo enkrat za vselej pregnala zlo.
V tokratnem Konspiratoriju Arne, Jernej in Nejc komentirajo dvodelno kinematografsko čudo z naslovom Thrive, da bi razkrili, kako se teorije zarot, vključno s teorijami o judovskem nadzoru nad človeštvom, brez težav povezujejo z ideologijo liberalizma in njenimi navidez nespornimi humanističnimi vrednotami. Ali lahko posameznik uspeva, ko ga država, bančni sistem in velike korporacije zatirajo iz vseh strani in z vsemi možnimi sredstvi?
V šesti epizodi se vrla konspiratorična ekipa zazre v nebo. Zunajzemeljska bitja - resničnost ali privid? Širok nabor zgodb, pričevanj, fotografij in posnetkov, ki agresivno napadajo Fermijev paradoks. Nismo sami!
V peti epizodi podcasta Konspiratorij se Arne, Nesa in Anemarija potopijo v globine teorij zarot iz zvezdniških vod. Razpravljajo o tem, kateri znani obrazi so v bistvu že dolga leta mrtvi, kateri so v bistvu še kar živi in s tem pokažejo na že dlje časa prisotne zarotniške vzorce iz sveta slavnih.
Konspiratorij je mesečni podcast o teorijah zarot, ki ga Inštitut za delavske študije pripravlja na Radiu Marš. Projekt je podprt s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2021-2029.
V četrti epizodi podcasta Konspiratorij se Nesa in Grega posvetita kontroverznemu milijarderju Georgu Sorosu in teorijam zarote ki so se napletle okoli njega. V zadnjem času je namreč ta borzni mogotec in promotor liberalnih idej, postal ena izmed poglavitnih tarč skrajne desnice, saj naj bi s svojo finančno podporo beguncem in politiki »odprte družbe« rušil temelje "bele krščanske" Evrope. Ali se v kateri izmed številnih teorij vseeno skriva morda tudi kakšno zrno resnice?
V tretji epizodi podcasta Konspiratorij se Arne, Nejc in Jernej posvetijo vplivni seriji dokumentarnih filmov Zeitgeist režiserja Petra Josepha. Sprva obravnavajo prvi del serije, ki je močno vplival na milje zarotniške misli 21. stoletja. Ob tem se dotikajo vprašanja, kako se Zeitgeist umešča v politični prostor prvega desetletja novega tisočletja ter kakšni so razlogi za to, da je film po celotnem zahodu nemudoma postal dokumentarna uspešnica.
V drugi epizodi podcasta Konspiratorij se Grega, Nejc in Jernej posvetijo fenomenu new agea, ki dandanes polni knjigarne s slabo literaturo, pri tem pa si ogledajo njegovo razmerje do znanosti in razpravljajo o njegovih izvorih in temeljih v kapitalistični ekonomiji.
V prvi epizodi podcasta Konspiratorij si Jernej, Arne in Anemarija ogledajo pojem postmodernega neomarksizma, ki ga je še pred avanturo z benzodiazepini skoval kanadski psiholog Jordan Peterson, ob tem pa se dotaknejo tudi sorodnega pojma kulturnega marksizma, privlečenega iz starejših, a še aktualnih teorij zarot o komunistični infiltraciji kulturnih institucij.