Ikona velikega (obl)jubljenega vodje, ki po defoltu vedno in povsod obljublja obljubljeno de?elo je v slovenski politiki tako reko? najpomembnej?i lik v tem horizontu.Veliki vodja, ki bo vse nas odre?il in popeljal naravnost v raj, kjer se kar cedita med in mleko, od Boga pa vse tja do Titota ali ljubljenega Ivana s ta Desne, ki trenutno ?di na Dobu. Kako zelo se njegovi zagovorniki trudijo dokazati, kako se mu kr?ijo ne vem katere pravice ?e, ker se ne more javno izpostavljat tik pred volitvami. Kako da ne? Saj se, za zapahi, hi, hi, hi...
Slovenci smo veliko podedovali s stare Jugoslavije. Od politi?ne kulture, ki je v komunisti?nih okvirih bila boj za svobodo proletariata, mimo tako imenovane tranzicije in vse do danes, se lik velikega vodje pojavlja na vsaki strani in ob vseh prilo?nostih. Kot da se Slovenci kot narod znamo poistovetiti le z eno osebo in ne dejansko s programom ali na?inom izvajanja politik. Zanimivost, ki je lahko tudi pokazatelj, kako zelo nizko je padel parlament je dejstvo, da se vse taglavne liderje z vseh strani pokli?e kar po imenu. Nobenega gospoda ne spredi ne zadi.
Parlament je institucija demokracije, kjer so PREDSTAVNIKI LJUDSTVA izvoljeni, da se v obdobju ?tirih let izka?ejo v dobrobit vseh Slovencev. In ne posameznikov, lobijev, politi?nih nagnjenj, ekstremizmov, oddaljenih interesov in vsega kar smo do sedaj bili na-vajeni. In vajeni smo neoliberalisti?nega natolcevanja o Indiji Koromandiji, medtem ko se, tako kot je danes moderno v preprosto-oblikovanem zahodno racionalnem trgu, vse podreja istemu bogu v razli?nih valutah.
Psiho-patologija slovenskega naroda je skozi stoletja postala tako kompleksna, da se ?e sami ne vidimo ven. Dosti zaradi neraz?i??ene polpretekle zgodovine, ker o daljni sploh nimamo pojma, preve? pa zaradi stanja,v katerem je obo?evano predvsem dejstvo, da si si za svojo pozicijo v dru?bi povsem kriv sam in je trenutna situacija le proizvod lastnih zmo?nosti. Brez neke skupnosti.
Potreba po istovetenju z velikim vodjo ter prepoznavanjem svojih lastnih ciljev skozi podobo nekega posameznika poka?e predvsem potrebo, ki jo je, na primer, v starih ?asih te?ila cerkev oziroma religija. Poka?e pa predvsem potrebo po Velikem Drugem, po avtoriteti in izvajanju le te, ?uti se potrebo po o?etovski figuri in avtomati?no, po podrejenem stanju. Celo u?ivanjem v tem.
Torej, na teh volitvah imamo spet vsaj dve mo?nosti: se prepoznat kot narod in ne samo kot kopica posameznikov, ki naklju?no ?ivi v isti dr?avi; si vzet dr?avo nazaj ali jo prepustit tistim, ki so se do sedaj izkazali z vzpostavitvijo ne-pravne dr?ave, razpustitvijo socialne dr?ave in nepremi?ljeno prodajo dr?avnega premo?enja; lahko se odlo?imo za strategijo razvoja na?e dr?avice ali pa se prepustimo evropskim direktivam; lahko se odlo?imo za dodano vrednost v oblikah socialnih podjetni?tev, zelenih delavnih mest, zadrug in skupnosti ali pa se pustimo voditi naravnost izza re?etk.
13.7.14
