Tokratno Študentrobljo v celoti namenjamo izjavi Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS). Tema: predlog uredbe o financiranju visokega šolstva. Ta predlog presenetljivo uvaja, že leta 2011 opuščeni, glavarinski sistem financiranja. Sistem je bil odpravljen zato, ker so bili njegovi učinki škodljivi. Univerze in fakultete so bile odvisne od števila uspešnih študentov, zaradi česar so koruptivno nižale izpitne kriterije. Po odpravi tega sistema, so omejile vpis in zaostrile kriterije. Zdaj se utegne zgoditi, da bodo za to kaznovane.
Uvajanje sprememb poteka, po besedah VSS, enostransko in netransparentno. Ministrica Maja Makovec Brenčič je v odgovoru na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v Državnem zboru izrekla popolno neresnico. Trdila je, da je bila delovna skupina za pripravo Zakona o visokem šolstvu, seznanjena s spremembami uredbe o financiranju visokošolskih zavodov. Ta izjava ni resnična, zelo verjetno gre za zavestno laž, pravijo na VSS. Člani delovne skupine so celo protestirali, ker z uredbo niso bili seznanjeni, čeprav je bilo na zadnjem sestanku zagotovljeno, da bo o njej tekla razprava. Istočasno je sicer potekala dvodnevna javna razprava, o kateri pa delovna skupina ni bila obveščena in se je posledično ni mogla udeležiti.
Ministrica se tudi v odgovoru na poslansko vprašanje ni distancirala od načrtov ministrstva za finance glede uvajanja šolnin, temelječih na glavarinskem sistemu financiranja in prelaganjem stroškov amortizacije na študente. Je iz tega mogoče sklepati, da s tem načrtom soglaša in pri njem sodeluje? Poleg tega ministrica ves čas javno izjavlja in tudi v Državnem zboru vztrajno razširja, da vsi deležniki brezprizivno podpirajo vsebino novele Zakona o visokem šolstvu. Delovna skupina novele ni mogla podpreti, saj bistvenih točk besedila ni poznala in jih še vedno ne pozna. Še vedno ni znana dinamika približevanja ciljnemu obsegu financiranja (1 % BDP). Prav tako ostaja nejasno, ali bo proračun kril stroške investicij in opreme ali pa bo to preloženo na študente v obliki šolnin in drugih prispevkov.
Svet za visoko šolstvo je obravnaval eno od različic novele, a je postavil jasne pogoje. Rektorji se pogajajo glede deležev za svoje univerze. Ob tem pa nihče v državi ne ve, o katerem besedilu je sploh govora. Zadnja različica novele, ki je bila poslana delovni skupini, ni bila niti javno objavljena. Kakšno je dokončno besedilo novele Zakona o visokem šolstvu, ki je bilo poslano v vladno proceduro? Kakšna je vsebina uredbe? Na podlagi kakšnih analiz in argumentov je nastala? Takšna vprašanja si zastavljajo na VSS in odgovarjajo, da tega ne ve nihče. Vse, kar je bilo moč slišati v javnosti, je puhlo govoričenje o "kakovosti". Fraze so zelo spominjale na tiste, ki smo jih slišali ob aferi "dodatki za stalno pripravljenost."
V Visokošolskem sindikatu Slovenije so glede novele ZViS ministrstvu, skupaj z drugimi sindikati v visokem šolstvu, postavili dve ključni zahtevi, ki ju je mogoče uresničiti v kolektivni pogodbi: strogo omejitev instituta stalne pripravljenosti in natančno definicijo normativa neposredne pedagoške obveznosti. Zahtevi sta vsebinsko povezani: v kolektivni pogodbi bi nadeli uzdo stalno pripravljenim fakultetnim baronom, obenem pa ostalim pedagoškim delavcem zagotovili spoštovanje normativov in enako plačilo za primerljivo delo, kot to narekuje zakonodaja.
V Visokošolskem sindikatu Slovenije pričakujejo, da bosta besedili zakona in uredbe pred sprejetjem objavljeni ter obravnavani na Ekonomsko socialnem svetu, saj gre v obeh primerih za pomembno vprašanje dostopnosti in kakovosti visokošolske izobrazbe. Dokler dokončna besedila niso znana, se do njih ni mogoče opredeliti. Še manj jih je mogoče podpreti.
Izjavo Visokošolskega sindikata je poslal dr. Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, član delovne skupine za pripravo Zakona o visokem šolstvu.
