Brigadirska Študentroblja

Skupina tridesetih študentov se je v petek, 22. julija, zbrala najprej pred Štukom in se na to z avtobusom odpravila v Radlje ob Dravi, kjer se je odvijala 18. študentska delavna brigada. Po manj kot uri vožnje smo bodoči brigadirji prispeli v tabor, kjer nas je že, zraven koruze in gozda, čakalo dvajset taborniških šotorov in en štabni šotor, ki je služil tako za prehranjevanje kot za večerne aktivnosti in druženja. Ob prihodu nas je pozdravila glavna organizatorka letošnje brigade, Bernarda, ustanovitelj prve delavne brigade, Zoki, podžupan Radelj ob Dravi in tudi sam župan Radelj, Alan Bukovnik. 

Po prijaznih pozdravih in seznanitvi s pravili smo se razdelili po delavnih skupinah. Delavnih skupin je bilo šest, vsaka pa je imela svojo vodjo, ki nas je seznanil kaj se bo na delovišču počelo oziroma kaj je naš cilj. Naslednjih deset dni je potekalo po ustaljenem urniku. Vstajali smo ob sedmih, kar ni ravno tipična ura za študente, pozajtrkovali, pripravili orodje in pijačo za na delovišče ter začeli ob osmih pridno delati. Med delom smo si seveda privoščili krajše pavze za malico in občasni špricer. Delovišča so bila razgibana, dela na njih pa so bila dokaj podobna. 

Dekleta smo polne elana širile potke, rezale veje, ki so se razrasle na učne in vodne poti, skrbele da fantom ni zmanjkalo pijače in goriva za kosilnice, postavljale nove table na trim stezi, lotile pa smo se tudi pleskarskih del, saj smo prebarvale stene v osnovni šoli Radlje ob Dravi ter bližnjo brunarico in klopi. Sicer pa smo tudi pomagale fantom pri gradnji mostov na gozdni učni poti Stari grad, rušenju in ponovni postavitvi ograj na vodni učni poti Vuhred in Dobrava ter pri ureditvi piknik prostora Havaji. 

Fantje so izdelali tudi klopi in mize, s katerimi so polepšali piknik prostor na Havajih, nekaj pa smo jih postavili tudi pri vodni učni poti Dobrava. Na deloviščih smo ostajali do treh, na kar smo se odpravili v tabor na kosilo in popoldanski počitek. V prostem času smo si privoščili tudi kopanje v Vodnem parku v Radljah in se preizkusili v streljanju z zračno puško. Čez nekaj dni so se nam pridruži še starejši brigadirji, s čimer se je na naše število povečalo na štirideset. 

Vsakodnevno smo bili deležni tudi raznih obiskov. Najštevilčnejši so bili novinarji iz različnih televizijskih in časopisnih hiš, en dan pa so nas obiskali tudi starejši brigadirji, ki so nam zaupali, kako so potekale brigade v njihovem času, torej v letih, ko se je Tito še sprehajal po Jugoslaviji. Obiskala nas je tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anja Kopač Mrak, svoj obisk pa nam je obljubil tudi gospod Pahor, vendar se je, zaradi zdravstvenih razlogov, upravičil. No ja, zdravstveni razlogi ali pa psihične priprave pred srečanjem s Putinom … kdo bi vedel. Obiskali so nas tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so predstavili svoj poklic, hkrati pa večkrat ponovili, da so nam njihova vrata, v primeru, da se jim želimo priključiti, vedno odprta. Skoraj da dnevno, pa so nas obiskale sosednje gospodinje z doma pečenim pecivom, kateremu se seveda nismo odpovedali. 

Dan pred odhodom smo si privoščili tudi piknik, na katerega smo povabili vse domačine, ki so nam tako ali  drugače pomagali na deloviščih. Seveda brigada ni minila brez krsta novincev, pri katerem smo morali novi brigadirji opraviti zastavljene naloge, s čimer smo dokazali, da si zaslužimo naziv brigadir. Deset dni popolnega odklopa od realnega sveta, je kar hitro minilo in tako je prišel datum 31. 7., ko smo pospravili tabor in se odpravili nazaj proti Mariboru. Študentje smo v Radljah pustili vidne posledice ter si pridobili razne izkušnje in nova prijateljstva. Večina od nas pa je obljubilo, da se bomo udeležili tudi naslednje delavne brigade.

Facebook Twitter Deli