ASEF štipendije, možnosti praktičnih izkušenj v Gambiji, Ljubljanski teden mode z idrijskimi čipkami, Astridova prejme odškodnino UP

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za poletne raziskovalne štipendije na 19 vrhunskih ameriških, kanadskih ter angleških univerzah. Možne so prijave s področja fizike, biologije, medicine, računalništva, okoljskih znanosti, politoloških pa tudi humanističnih ved. Fundacija ASEF štipendira slovenske študente in američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah izven Slovenije. Štipendije krijejo stroške potovanja, nastanitve in še kaj. Razpis je objavljen na spletni strani ASEF: http://www.asef.net/fellowship.

Rok za oddajo prijav se izteče 1.4.2017.

 

Pedagoška fakulteta UM v sodelovanju s Kariernim centrom UM vabi na predstavitev možnosti pridobivanja praktičnih izkušenj v Gambiji. Jutri, v četrtek 30. marec 2017  ob 13:00 na Pedagoški fakulteti UM lahko izveste o poslanstvu Društva Za Otroke Sveta. Ta zagotavlja sredstva za izobraževanje ter izboljšanje življenjskega standarda otrokom iz najrevnejših družin, otrokom iz enostarševskih družin ter sirotam brez staršev v Gambiji. Tovrstne izkušnje predvsem študente izredno obogatijo, kar pomaga pri iskanju zaposlitve v prihodnosti. Za pot v Afriko se lahko prejme celo sofinanciranje s strani Sklada RS za razvoj kadrov in štipendij. Več o delu v Afriki boste izvedeli jutri na predstavitvi Urške Faal. Prijavite se lahko še danes.

 

Začenja se Ljubljanski teden mode pomlad-poletje 2017, ki bo trajal vse do petka.

Študentje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bodo letos svoje kreacije predstavili na zaključni reviji na Ljubljanskem gradu. Koncept letošnjih kolekcij leži v odgovoru na hitro modno industrijo, ki mlade ustvarjalce usmerja k ročnemu delu ter odkrivanju novih tehnologij. O tem razmišlja tudi projekt Idrijska čipka, znotraj katerega so študentje ustvarili koktajl in večerne obleke s sodobno interpretacijo tradicionalne čipke. Projekt je nastal v sodelovanju z Občino Idrija, Društvom klekljaric idrijske čipke in Centrom za zaščito idrijske dediščine.

 

Višje delovno in socialno sodišče v Kopru se je odločilo, da mora Univerza na Primorskem (UP) zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja bivši direktorici Študentskih domov UP Astrid Prašnikar plačati 50.000 evrov. Na UP medtem zatrjujejo, da navedbe glede višine plačila ne držijo. Prašnikarjeva je mesto direktorice Študentskih domov UP zasedla konec leta 2011. Decembra 2015 ji je prenehal mandat, tako so ji vročili odpoved s takojšnjim učinkom, četudi je le-ta bila na univerzi zaposlena za nedoločen čas. Kot je izhajalo iz pogodbe o zaposlitvi, bi ji morali po preteku direktorske funkcije ponuditi ustrezno delovno mesto na univerzi. Univerza mora poleg zaostalih plač v 15 dneh plačati še 31.000 evrov odškodnine zaradi nezakonite odpovedi. Po poteh na položaje Prašnikarjeve pa se dotično sodišče in prisodni organi pač ne vtikujejo. In seveda, ne se »sekirat«, saj izplačane premije so le davkoplačevalski denar.

 

Zaključimo raje slavnostno in na ramenih velikanov:

Ob 150-letnici rojstva teologa, filozofa, zgodovinarja in urednika Franca Kovačiča je danes v Mariboru potekala slavnostna akademija. Na akademiji so trije predavatelji osvetlili življenje in delo Franca Kovačiča, ki je po besedah predsednika Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Darka Friša zagotovo "ena najpomembnejših osebnosti Maribora 20. stoletja".

Leta 1904 je društvo začelo izdajati svoje glasilo Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je Kovačič urejal od leta 1917. Leta 1921 je postal predsednik Zgodovinskega društva in istega leta tudi predsednik mariborskega Muzejskega društva. Leta 1918 je postal član Narodnega sveta za Štajersko in leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji kot izvedenec za slovensko etnično mejo na mirovni konferenci v Parizu, kjer si je prizadeval za priključitev Prekmurja k Sloveniji.

Kot zgodovinar, profesor teologije in urednik je Kovačič je pospešil znanstveno preučevanje slovenske zgodovine na Štajerskem in tako pripomogel k slovenski narodnostni samostojnosti. Dal je pobudo za ustanovitev društvenega arhiva, knjižnice in muzeja, ki v največji meri prestavljajo temelj delovanja štirih današnjih najpomembnejših mariborskih kulturnih ustanov: Pokrajinskega muzeja, Univerzitetne knjižnice, Pokrajinskega arhiva ter Umetnostne galerije v Mariboru.

 

Študentrobljo pripravlja Študentsko uredništvo.

Facebook Twitter Deli