?e leta 2013 je v Centru alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) dozorela ideja, da bi se ?ir?i mariborski javnosti predstavila mo?nost stanovanjskih kooperativ. Preprosta ideja, za?injena s ??epcem (pre)idealisti?nega entuziazma je rasla, se razvijala in relativno suvereno prikorakala do to?ke, na kateri spro?a razli?na vpra?anja o skupnostnem povezovanju, dr?avni pomo?i in o mo?nih alternativnih re?itvah za iskalce stanovanj.
Stanovanjska kooperativa deluje na preprostem na?elu povezovanja skupnosti, ki le-tej omogo?a dolo?eno mero avtonomnosti in samozadostnosti. Te?i k iskanju ugodnih re?itev za iskalce stanovanj, pri ?emer je kot posebej ranljiva skupina iskalcev izpostavljena prekerna populacija. Vanjo so v?teti predvsem mladi ljudje, ki si ?elijo samostojnosti in osamosvojitve od doma?ega korita, vendar jim pomanjkanje finan?nih sredstev in iskanje redne zaposlitve onemogo?ajo najem ali nakup lastni?kega stanovanja. Zato se vedno bolj pojavlja te?nja po sodelovanju v ?ivi skupnosti, kjer posamezniki re?ujejo svoj stanovanjski problem z skupnostno gradnjo dolgoro?nih najemni?kih stanovanj za svoje ?lane.
Stanovanjska kooperativa kot prednosti tak?nega delovanja navaja socialni vidik oz. povezovanje skupnosti, ni?je najemni?ke cene, ekolo?ki na?in gradnje, relativno visoko stopnjo samozadostnosti in samooskrbe, pa tudi ponovno priseljevanje mladih in o?ivljanje degradiranih mestnih obmo?ij. Primeri dobre prakse stanovanjskih kooperativ so zelo raz?irjeni po zahodni Evropi in v skandinavskih dr?avah, vendar so bili tam dele?ni tudi ve?je dr?avne pomo?i, ne smemo pa pozabiti tudi na tisto stereotipno mentaliteto slovenskega naroda in na odprtost sprejemanja novih idej in novih stanovanjskih re?itev. Ob tolik?nem poudarku na povezovanju skupnosti, ob principu skupnega lastni?tva, deljenja in medsebojne pomo?i se postavi vpra?anje, ali smo slovenceljni sposobni nesebi?nega, solidarnega povezovanja, ki je trajno? Ideja ?ive skupnosti se v za?etnem stadiju lahko zdi zanimiva prenekateremu iskalcu stanovanja, ki za trajni najem ali nakup svojega lastnega stanovanja (?e) nima dovolj finan?nih sredstev. Vendar se zdi, iz lai?ne sociolo?ko-antropolo?ke perspektive, da bivanje v skupnosti vsaj pri slovencih kaj hitro iz njih izvabi nezadovoljstvo, nerazumevanje in tisto pristno slovensko zavist. Torej, kako dolgo lahko slovenci zavzemajo solidarnostno dr?o preden ugotovijo, da jim ni v?e? sosedovo obna?anje, da ima gospa soseda v stanovanju spodaj lep?e balkonske ro?e in da, ?e gospod sosed ?e tri mesece ni pokosil trave, potem pa je tudi jaz ne bom! Karikirano, vendar popolnoma legitimno vpra?anje preizpra?uje povezanost slovencev na ravni skupnega stanovanjskega bivanja.
Stanovanjska kooperativa Maribor ima dve razvojni viziji oz. smeri, s katerima bi olaj?ala najem stanovanja ciljnim skupinam. Prva mo?nost se ka?e v ekolo?kih in var?nih novogradnjah ve?stanovanjskih kompleksov, ki sestojijo tako iz zasebnih, kot tudi iz skupnih prostorov (kolesarnica, pralnica, prostori za dru?enje, kuhinje, ipd.). Pri sami zasnovi in gradnji aktivno sodeluje skupnost, ki bo v stanovanjskem kompleksu kasneje ?ivela.
Drug na?in re?evanja stanovanjske problematike pa je skupnostni odkup ali najem ?e obstoje?ih stanovanj, ki pa so zaradi tak?nih in druga?nih razlogov prazna, zapu??ena in prepu??ena propadanju.
Ker gre za skupnost, ki povezuje predvsem ljudi, ki nimajo stalne zaposlitve in niso finan?no avtonomni se pojavi problem pri financiranju projekta. Banke so nepripravljene na dodelitev kredita brez jamstva, ob?inska sredstva pa so zelo omejena. Zato CAAP in Kooperativa skupaj i??eta mo?nosti alternativnega financiranja projekta, vedno bolj pa poudarjajo tudi samostojno delo skupnosti, kamor vsak doprinese svoje znanje in svoje spretnosti.
Ideja stanovanjskih kooperativ nikor ni vizionarska, vendar pa v danem ekonomskem in socialnem okviru predstavlja popolnoma legitimno alternativo sedaj znanim oblikam bivanja. Upajmo le, da slovenci premoremo dovolj odprtosti in strpnosti, da lahko socialni projekti za?ivijo, ter razumnosti, da obstanejo.
Martina Ferlinc
