Oscar Lopez Rivera, borec za neodvisnost Portorika, je za re?etkami zveznega zapora ZDA ?e 33 let. V?eraj so po vsem svetu potekali razli?ni solidarnostni dogodki z zahtevo po njegovi takoj?nji izpustitvi. Tak dogodek je v obliki predavanja in debate v Ljubljani organiziralo veleposlani?tvo Bolivarijanske republike Venezuele. Brez predstavnikov dr?ave Slovenije, v prisotnosti v dru?benih gibanjih anga?iranih posameznikov in posameznic, smo imeli lepo prilo?nost, da premislimo ?ivljenje in delovanje velikega borca za svobodo podjarmljenih ljudstev, potegnemo lekcije iz prej?nje generacije antikolonialnih bojev in jih premislimo v novem kontekstu. V ?asu zatona hegemonije neoliberalizma in ponovnega odprtja konflikta ter o?ivitve osvobodilnih te?enj po vsem svetu.
Biografija Oscarja Lopeza Rivere je pomenljiva in nam da dovolj sestavin za premislek temeljnih potez, dilem, porazov in nasko?i?? antikolonialnega boja. Pri ?tirinajstih se preseli v ZDA. V dr?avo, ki je leta 1898 okupirala in priklju?ila Portoriko, ki je leto pred tem, po stoletja trajajo?ih bojih za osvoboditev izpod ?panskega jarma, dosegel neodvisnost. Pri osemnajstih ga vpokli?ejo v ameri?ko vojsko in po?ljejo v Vietnam. V nesmiselni imperialisti?ni vojni, v kateri umirajo rumeni, ?rni in rde?i za profite belih, se politizira. Po vrnitvi v Illinois z bronasto medaljo za hrabrost se spopade s slabimi ?ivljenjskimi razmerami, v katerih ?ivi portori?ka skupnost. Podjarmljena populacija, nad katero se izvaja gospostvo v rasisti?nih dru?benih institucijah ZDA, se soo?a s problemom kriminalizacije odvisnosti od drog, s slabimi stanovanjskimi pogoji, izobra?evalnim sistemom, ki utrjuje in poglablja sistem kolonialnega in rasnega gospostva, neustreznim zdravstvenim sistemom. Anga?ira se kot skupnostni organizator in je eden od ustanoviteljev srednje ?ole za Portori?ane, portori?kega kulturnega centra in tvorec socialnih programov za kriminalizirane odvisnike in zapornike. Dru?ben anga?ma, katerega namen je zadovoljevanje neposrednih potreb podjarmljene skupnosti in krepitev njene mo?i, zahteva tudi politi?en anga?ma, intervencijo v obstoje?a razmerja politi?nih sil, njihovo destabilizacijo, kar omogo?i deblokado procesov osvobajanja samoorganiziranih skupnosti. Lopez Rivera je bil povezan s podtalno voja?ko politi?no organizacijo, ki se je z direktno akcijo borila za popolno neodvisnost Portorika. Fuerzas armadas de liberacion nacional Puertorriquena (FALNP) prevzamejo odgovornost za ?ez sto bombnih napadov v ZDA. Lopeza Rivero obto?ijo zaradi domnevne povezanosti z FALNP in ga kot kriminalca leta 1981 obsodijo na sedemdeset let je?e. Sam niti ne prizna niti ne zanika delovanja v oboro?enih silah in trdi, da je vojni ujetnik, borec antikolonialne vojne proti ZDA za osvoboditev Portorika. Zato sodi??a ZDA niso pristojna, da mu sodijo, zgolj mednarodno sodi??e lahko dolo?i njegov status. Leta 1999 mu Bill Clinton ponudi pogojno pomilostitev, ki jo zavrne saj no?e biti zapornik zunaj zapora. Vojna ni kon?ana. Rasisti?ne institucije ZDA ?e vedno izvajajo gospostvo nad koloniziranimi. Boj se nadaljuje.
Okupacija Portorika in oblast ZDA nad njim seveda nista bili miroljubni, ampak pre?eti z voja?kim, policijskim, politi?nim in ekonomskim nasiljem. Upori proti aneksiji Portorika, ki so jo ZDA legitimirale s pari?kim mirovnim sporazumom s ?panijo, s katerim se je kon?ala ?pansko ameri?ka vojna, so bili zatrti z izvensodnimi eksekucijami. Portoriko je bil razumljen kot vojni plen in povr?en brutalnim oblikam prvobitne akumulacije, ki je omogo?ala bolj demokrati?ne oblike kapitalisti?ne akumulacije, ki jih poznamo kot dr?avo blaginje. Seveda se ?esto pozablja, da je bila slednja rezervirana le za belce oziroma za dominantne populacije. Noam Chomsky je zapisal, da je bil Portoriko po okupaciji spremenjen v veliko planta?o za agrobiznis ZDA in v izvozno platformo za subvencionirane ameri?ke korporacije, podro?je so okupirale ameri?ke voja?ke baze in ameri?ke naftne rafinerije. Do leta 1930 je bilo 40% ozemlja Portorika spremenjenega v planta?e sladkornega trsa v lasti Domingo Sugar in ameri?kih bank. In slednje so lastnice velikega dela infrastrukture na otoku. Kolonialne ZDA so tako sku?ale uni?iti same temelje neodvisnosti, ki so ekonomska, dru?bena in kulturna raznolikost. Neodvisnost se skozi perspektivo koloniziranih ka?e kot svobodna izbira na?ina ?ivljenja in modela razvoja. In v tej to?ki ti?i poglavitna razlika med idejo neodvisnosti, ki poganja nacionalisti?ne projekte, in idejo neodvisnosti, ki pre?ema antikolonialne narodnoosvobodilne projekte. Nacionalisti?ni projekti uni?ujejo raznolikost in spreminjajo dru?be in teritorije v ekonomsko, dru?beno, kulturno, jezikovno poenotene, zravnane, homogenizirane, glajh?altane kapitalisti?ne planta?e z lokalnimi mogotci, ki vle?ejo rente v zameno za zagotavljanje nemotenega ?rpanja prese?ne vrednosti. Antikolonialni narodnoosvobodilni projekti branijo raznolikost in mnogoterost ter gradijo svobodno dru?bo na osnovi svobodnega izra?anja in proizvajanja razli?nih na?inov ?ivljenja.
?udovit politi?ni laboratorij Latinske Amerike z novo generacijo bojev in revolucij proti kolonialnemu in kapitalisti?nemu gospostvu je glede vsebine antikolonialnih narodnoosvobodilnih projektov nedvoumen. Od bolivarijanske revolucije v Venezueli do zapatisti?nih samovladajo?ih skupnosti v Chiapasu. Redistribucija dru?bene mo?i, njena enakostna porazdelitev, je tesno poevezana s priznanjem pravic razli?nim na?inom ?ivljenja do obstoja in razvoja. Oskar Lopez Rivera je kot skupnostni aktivist gradil ?olo za portori?ko skupnost in deloval za uvedbo dvojezi?nega pouka v javnih ?olah, kjer se ?olajo Portori?ani. Ob tem pomislimo na Louisa Adami?a. Tudi on je zapustil rodni kraj, Grosuplje, ko je imel 14 let. V ZDA je ?el z namenom, da postane ameri?ki pisatelj. Najprej pi?e o zgodovini razrednega nasilja in o delavskem gibanju v ZDA. V tridesetih letih, v ?asu najhuj?e gospodarske krize, trdi, da je najve?ji problem v ZDA izkoreninjenost druge generacije migrantov. Ko potuje po ZDA ugotavlja, da imajo medel stisk rok, ker so izkoreninjeni. Dominantna kultura v ZDA jih bo vedno obravnavala kot tujce, stik z izvorno kulturo pa so izgubili. Zato se za?ne Adami? zavzemati za pravico skupnosti, da se u?ijo o svojih koreninah, svojo zgodovino. Tako inspirira kritiko doktrine melting pot in je predhodnik bojev za etni?no izobrazbo, ki eksplodirajo v nedrjih ?tudentskih bojev. ?enske, ?rnci, latinosi, proletarci, manj?ine, iz katerih so sestavljene dru?be, imajo pravico, da se u?ijo v svojem jeziku, o svojih koreninah, o svoji specifi?ni ume??enosti v dru?bo neenakosti in gospostva ter o svojih bojih za osvoboditev. Lopez Riviera tako kot Adami? predstavlja najlep?o tradicijo antikolonialnega, antikapitalisti?nega boja za neodvisnot. Tradicijo, ki je v teh krajih, kot nasploh v Evropi, uti?ana z homogenizirajo?im nacionalizmom, ki je ?al oku?il tudi velik del zgodovinskega socializma. In potem se ?udijo vzponu skrajne desnice na evropskih volitvah.
Svoboda Oscarju Lopezu Riveri in mnogoterim na?inom ?ivljenja!
