Čas kislih kumaric

Še ne tako daleč nazaj, sta bila meseca julij in avgust meseca kislih kumaric. Ta Izraz je bil posebej v čislih pri novinarjih. Njihovo delo pri obdelavi bolj resnih tem se je v juliju in avgustu praktično ustavilo. Takrat še nismo poznali rumenega tiska, ni bilo POP TV in ne KANALA A, pa tudi rumenih novic na RTV Slovenija skozi celo leto ne, zato sta bila julij in avgust tista meseca, ko so si nekateri novinarji dali duška in nam stregli s takšnimi ali drugačnimi, večkrat za lase privlečenimi, zgodbami.

Ampak časi se spreminjajo, tako kot se spreminja tudi novinarsko delo. Danes rumenijo časopisi in televizijske hiše vse leto, tudi meseca julij in avgust nista izvzeta. Vendar se v primerjavi z nekoč sedaj tudi julija in avgusta najdejo teme, ki v čas kislih kumaric ne sodijo.

Maribor pri tem ni nobena izjema. Dve temi je naplavilo prav v tem času. In obe sta povezani z Univerzo Maribor.

Beremo in poslušamo: "goljufija, sramota, kraja". Postanemo pozorni, saj smo  te besede, v zadnjih letih pogosto slišali, ko jo šlo na primer za tajkune, županske mahinacije ali nezakonitosti v zdravstvu.

Da se kaj podobnega dogaja v akademski sferi, to je pa le prehudo. Res je sicer,da je KPK-jev supervizor že pred časom postregel s podatki o enormnih zaslužkih znanih in manj znanih univerzitetnih profesorjev. Nekaterim je uspelo podaljšati dan kar za nekaj ur, da so lahko zaračunali svoje delo. Ampak ne bi tokrat o tem. Trenutno je v Mariboru vroča zgodba dekana mariborske EPF, Klavdija Logožarja. Ta je pred leti prodal diplomsko nalogo svoje študentke za 24.000 evrov. In komu jo je prodal? Kupec je bil DARS, podpredsednik uprave pa je bil takrat zgolj slučajno Žan Jan Oplotnik, Logožarjev sodelavec na EPF-u. In čeprav je bilo to početje Klavdija Logožarja na EPF-ju znano, so ga za nagrado izvolili za dekana fakultete. To je akademska solidarnost! K vragu z etiko in moralo!

In sedaj, ko je jasno, da gre v tem primeru za krajo in goljufijo, govori dekan EPF-a Klavdij Logožar zgolj o napaki in seveda svojega stolčka ni pripravljen zapustiti. Stolčka se oklepa tudi Žan Jan Oplotnik, sedaj celo prorektor Univerze Maribor. In ne nazadnje rektor UM, gospod Tičar je potreboval kar nekaj dni, da se je odločil in pozval gospoda Logožarja k odstopu. A ta se ne da. Univerza namreč nima etičnega kodeksa, ki bi uravnaval ravnanje akademikov, pravi Teodor Lorenčič, glavni tajnik Univerze v Mariboru. Po njegovem bo samo sprejetje etičnega kodeksa opravilo z goljufanjem, laganjem in krajo. A ni to zapisano že v desetih božjih zapovedih?

Je pa v zvezi z Univerzo Maribor zanimiva še ena zgodba, ki jo je naplavilo v času kislih kumaric. Gre za reševanje mariborske družbe Tele 59, za katero se je že pred meseci začel stečajni postopek. Reševalca naj bi bila mariborska občina in Univerza Maribor. Financiranje tega projekta bi šlo, če poenostavim, nekako takole: ker Univerza nima denarja, bi denar zagotovila mariborska občina, ki pa ima prazno blagajno. In tukaj vstopijo v igro mariborska javna podjetja z javnim denarjem, ki ga zagotavljajo uporabniki javnih dobrin. Ali nismo podobnega scenarija že videli? Seveda smo ga, že večkrat, zadnjič v primeru ŠC Pohorje.

Glavni promotor tega projekta naj bi bil prav glavni tajnik Univerze Maribor Teodor Lorenčič. V intervjuju, ki ga je imel za Večer 3.8.2015, se je razgovoril o tem "multimedijskem projektu", ki ga, tako Lorenčič, podpirajo Univerza, Štajerska gospodarska zbornica in mariborska občina. Govora naj bi bilo celo o 800 milijonih evrov, ki pripadajo vzhodni kohezijski regiji. Kot kaže nekaterim resnično ni pomoči. Ali snovalcem takšnih projektov niso dovolj nekateri propadli veleprojekti iz časov Kanglerja in sedaj tudi Fištravca, ki so izpraznili blagajno mariborske občine do dna? To bi moral vedeti tudi gospod Lorenčič, ki si je služil kruh pri bivšem županu. Lepo se imejte, kajti čas kislih kumaric se izteka.

Facebook Twitter Deli
0 comments