Danes je v Mariboru potekala okrogla miza z naslovom ?Evropska kakovost ?ivljenja ? mit preteklosti ali sanje prihodnosti?? Ne morem povedati, o ?em je bilo govora tam, ker sem ta del Polizike posnel dan prej in torej govorim iz preteklosti. Iz tistega ?asa, ki ga ve? ni. Priznam, da me ?as, ki ga ve? ni, preganja vsaj toliko, kakor ?as, ki je, zlasti, kadar je govora o Evropi in evropskosti. Iz ust politi?nih predstavnikov, zlasti pa predstavnikov in?titucij Evropske unije in njihovih simpatizerjev besede evropski, evropska, evropsko zvenijo kot sopomenke besedam dober, dobra, dobro. Evropsko je dobro. Kadar se dr?ava in njeni dr?avljani obna?amo evropsko smo dobri dr?avljani.
Kadar se ne, smo balkanci. Kar je nekoliko manj dobro. Pravzaprav ne toliko manj dobro, kot bolj neumno, primitivno, necivilizirano. Kadar se ne obna?amo, kot se pripisuje homo europeensisu ? natan?neje homo europeensisu occidentalisu, izra?amo svojo mentalno in kulturno degeneriranost, kateri v natan?no prera?uni in demo-biro-kratski sedanjosti ni prostora. Ker smo nespodobni v svojem dvomu o dose?kih pedantno umetno ustvarjene ideje napredne evropske civilizacije.
Kajti Evropa ? seveda ne katerakoli, ampak mentalno to?no dolo?ena Evropa, katere meje se niti pribli?no ne pokrivajo z geografskimi mejami kontinenta, t.i. resni?na Evropa je pa? domovina ?love?nosti ? ta stavek dobesedno navajam iz dokumenta Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Ta Evropa nam je vendar dala ?lovekove pravice, pravno dr?avo, demokracijo, red in disciplino, svobodo in nenazadnje ? razum. Tisti ta pravi znanstveni, nesporni intelekt, ki je s prihodom razsvetljenstva enkrat za vselej opravil s tema?nimi zablodami druga?e misle?ih in druga?e ?ute?ih.
Kot ?loveka, ki ga preganja kolektivna evropska preteklost, me zelo skrbi preprosto dejstvo, da je vsem tem fantasti?nim dose?kom navkljub, homo europeensis ? v narekovajih 'occidentalis' zgodovinsko gledano najbolj kanibalska ?love?ka podvrsta, saj je prebivalcem na?ega kontinenta uspelo medsebojno poklati ve? pripadnikov ?love?ke vrste kot vsem domnevnim ljudo?ercem, megalomanskim cesarjem in poblaznelim diktatorjem vsega preostalega sveta skupaj ? vklju?ujo? podvrsto evropskega ?loveka homo europeensis americanus. Tega masakra seveda ?e zdale? ni konec. Na?i cesarji, kralji in njihovi sodobniki ?e vedno u?ivajo v svoji krvavi igri na svetovni ?ahovnici.
?eprav ni povsem jasno, kdo s(m)o resni?ni kralji in kraljice, kdo ima bele in kdo ?rne figure ter kdo zmaguje, je jasno vsaj to, da se za ohranitev kakovosti ?ivljenja teh pol-anonimnih kraljev in kraljic in njihovih pomembnih trdnjav danes ?rtvuje nekaj deset lovcev in konjev v Ukrajini, kot se je ?rtvovalo nekaj deset tiso? kmetov v nekdanji Jugoslaviji, ter nekaj deset milijonov v nekdanjih kolonijah. Ob tem me vedno znova pretrese tragika tolikih izgorelih metuljev in njihovih sotrpinov, ki jih ?e kar naprej privla?i ble??e?a evropska lu?, ?eprav se znova in znova ope?ejo ob njenem plamenu.
In mi, necivilizirani, pora??eni, vpijo?i barbari z izbo?enimi ?eljustmi in nizkim ?elom, ki v ?ibki svetlobi svojega nedoraslega, vedno manj evropeiziranega, torej vedno bolj propadajo?ega uma, ne uspemo ve? razumeti bli??a evropskosti, kje je prostor za nas v zdru?eni Evropi?
V rezervatu ali v ?ivalskem vrtu? Morda pa bomo skupaj s prebodenimi metulji in naga?enimi dodoji vendarle krasili zbirko stare kraljice? Morda bo celo kihnila od prahu, ki odpada z na? kril? In morda, morda jo bo prav zaradi tega vrgla bo?jast in ji bo z glave odpadla krona z dvanajstimi krvavimi zvezdicami!
