Javna razprava o predlogu novega Zakona o medijih se je uradno zaključila 31. 1. 2024. Kot smo na Radiu Študent že opozarjali, predlog zakona za tretji medijski sektor, torej za nekomercialne in nedržavne medije, ne prinaša bistvenih izboljšav. Zakon sicer uvaja podlago za državno shemo pomoči medijem, ki je v zakonu tudi ohlapno opredeljena. Za namen utemeljitve sheme se na ministrstvu za kulturo v uvodu predloga zakona med drugim sklicujejo na sheme državne pomoči, ki jih poznajo v Avstriji. A pri tem so se omejili na predstavitev avstrijskih shem za podporo tiskanim medijem. Posebnega sklada za nekomercialne izdajatelje radijskih in televizijskih programov niso omenili niti z besedo.
V Avstriji iz sklada medijem tretjega medijskega sektorja, znanim kot svobodni ali skupnostni mediji, letno razdelijo okrog pet milijonov evrov. Za te medije veljajo strogi kriteriji, ki denimo prepovedujejo predvajanje oglasov in od njih zahtevajo vsaj 80 odstotkov vsebin lastne produkcije. Predlog novega slovenskega Zakona o medijih medtem delež lastnih vsebin, ki jih mora etrirati nepridobitni radijski ali televizijski program posebnega pomena, zmanjšuje s 30 na 20 odstotkov.
Po nasvete za slovenske zakonodajalce, kako bolje urediti financiranje politiki in trgu nepodrejenih medijev, se v APR intervjuju obračamo na Helgo Schwarzwald, direktorico Verband Freier Rundfunk Österreich oziroma Zveze avstrijskih skupnostnih medijev.
Vsebina je nastala v sklopu projekta Dovolj imamo ZMede!, ki se izvaja v sklopu programa Impact4values.
Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.