Prilika o 89,3 - o pomenu niti ne rabimo razglabljati

Pisalo se je leto 1968, ko so ?tudentske demonstracije postale globalne. Lahko bi rekli, da je bil to ?as, ko so tudi slovenski ?tudenti odkrili na?in, kako izraziti nestrinjanje z ne?im obstoje?im. Glas ?tudentov je bila sprva ulica, leta 1969 pa ga je na vsak tranzistor ponesel Radio ?tudent. Tega je ustanovila Zveza skupnosti ?tudentov Slovenije, 9. maja 1969, in je nastal kot neposredna posledica ?tudentskih demonstracij iz leta 1968. Le malokdo ve, pa ?eprav gre za nadvse pomemben podatek, da je bil Radio ?tudent sploh prvi elektronski medij na obmo?ju nekdanje Jugoslavije, ki je deloval izven sistema Jugoslovanske radiotelevizije. Hkrati velja za najstarej?i, nenehno delujo?i ?tudentski in skupnostni radio v Evropi.

Iz omejenega 'underground' radia, iz kletnih prostorov ?tudentskega osmega bloka, so devet let po ustanovitvi prestavili v vi?jo prestavo in leta 1978 tako za?eli z UKV-stereo oddajanjem. Iz le nekaj dostopnih mest, kjer so poslu?alci lovili radijske valove, se je raz?iril signal in pa tudi ?as govorjenega programa. Poslu?alcev je bilo zmeraj ve? in ?e takrat so delali radio po modelu skupnostnega radia, ki je ponujal mo?nost sodelovanja z mladinskimi glasili in ostalimi perifernimi zainteresiranimi javnostmi.
K modelu skupnostnega radia te?i ve?ina perifernih evropskih radiev. Radio ?tudent tako kot ostale radijske postaje odpira polemike, politi?na vpra?anja, pravice ljudi in ostalo. ?est programskih enot, ki veljajo za stebre programske sheme, se deli na: Aktualno-politi?no, Glasbeno, Univerzitetno, Redakcijo za kulturo in humanisti?ne vede, Slu?bo za napovedovanje in Tonsko-tehni?no slu?bo Radia ?tudent. Ko se govori o ?tevilkah, je tista najve?krat omenjena 200. Toliko ljudi naj bi na ljubljanskem Radiu ?tudent na svoj na?in prispevalo h kon?nemu produktu. 

Tisti, ki R? vsaj malo poznajo, vedo, da se bodo kaj hitro obregnili ob kak?no nepriliko ali celo krivico, ki se je zgodila. Lani je ?tudentska organizacija Slovenije (?OS) napovedala, da bo zmanj?ala del financiranja Radia ?tudent. To je bilo dovolj za proteste in projekt RE?I R?. V Sklopu re?evanja R?-a so organizirali tudi R? Benefit, ki zdaj ponosno stoji ob ostalih projektih, ki so jih uspe?no izvedli. To so vsakoletno praznovanje obletnice, Klubski maraton in ?e mnogi drugi, ki ne privabljajo samo ljubljanskih poslu?alcev, ampak goste iz cele Slovenije.

Prepreke se najdejo na vsakem koraku, a Radio ?tudent jih zanesljivo preskakuje in vsako leto znova proslavi svoj rojstni dan. Letos ?e 45. zapovrstjo. Na 9. maj bo priteklo veliko praznovanje, a kot je za R? zna?ilno so poskrbeli ?e za preddogodke, ki so bili dva dni prej, 7. in 8. maja, tretji dan, 9. maja, pa se praznuje dejanska 45. obletnica obstoja. Prvi dan so obele?evali z R? simpozijem v Tovarni Rog, na temo demokracija med politiko in ekonomijo. Drugi dan je na seznamu RADAR, ki se bo ob svoji 3. obletnici obra?al v privatnih prostorih me??anskega stanovanja v centru Ljubljane. Pripravljena je bila sonarno-rezonarno-gastronarno umetnostna galerija/radijska ambasada v va?ih ?elodscih na frekvenci 89,3 MHz. Vsaj tako so zapisali. ?etrtkovo dogajanje se je nadaljevalo v Gledali??u Glej, kjer so R?-evci premierno uprizorili projekt Saharov Experience. Potem pa ?e Veliki petek, 9. maja. Kot je bilo ?e za R? benefit, Metelkova je od Radia ?tudent. Po zvrsteh bo razdeljena nekako takole: punk rokerjem se ponuja Gala hala, s techno glasbo se pona?a Channel Zero, Jalla Jalla bo reggeja?evska, Gromka bo navdahnila z basi podlo?eno plesno eklektiko, Menza pri koritu bo spodbudila ljubitelje veteranskih rokovskih ritmov, v Mari?i bomo pri?a trash hardcore glasbi, Celica pa bo uvodoma ponudila zvo?no delavnico ter ob prilo?nosti nove izdaje ZAR? in Stripburgerja nadaljevala z debato o stripu ter predstavijo novega albuma Martin Ramove? Band.

Leto?nji slogan se glasi: 'Za?igamo ?e od 1969! In to je ?ele za?etek!'

 

Prispevek sva pripravila Lucija Govedi? in Simon Cigula.

Facebook Twitter Deli