Marburg Špecial

Mestna občina Maribor je na mesto nadzornika komunalnega podjetja Nigrad, v katerem ima večinski lastniški delež, predlagala nekdanjega prokurista družbe Metalvar, Branka Halužana. Podjetje Metalvar je po ugotovitvah FURS v letih 2011 in 2012 državi plačalo 557.000 evrov premalo davkov. Povedano drugače je izstavljenih bilo za kar 2,7 milijona fiktivnih računov.

V tem času nepravilnosti je prokuro za podjetje opravljal prav Halužan. V enakem obdobju je podjetje kot direktor vodil Darko Dubravica, ki je v tistem času bil tudi Metalvarjev solastnik. Trenutno pri Nigradu vodi področje gospodarske javne službe. Dubravica je direktorski stolček pri Metalvarju zasedal tudi v obdobju likvidacijskega postopka podjetja Montavar, ki je bilo v lasti Gorana Mladenivića. Montavar je leta 2010 pri bankah najel za kar 46 milijonov kreditov, naslednje leto pa je denar v likvidacijskem postopku izginil neznano kam. Eden od akterjev v omenjeni malverzaciji naj bi po poročanju nekaterih medijev bilo prav podjetje Metalvar.

Halužana poizkuša Mestna občina na mesto nadzornika v komunalno podjetje Nigrad imenovati že drugič. Prvo pot ji je to spodletelo leta 2013. V primeru imenovanja, na seji 9. marca, bo nadziral svojega nekdanjega nadrejenega s katerim sta v letih 2011 in 2012 dodobra spoznala in tako tudi v prihodnje ne bi bilo pričakovati težav v njunem odnosu.

 

Letališče Edvarda Rusjana Maribor čaka na novega upravljavca.

 

Na Ministrstvu za infrastrukturo proučujejo edino ponudbo za 20-letni najem Letališča Edvarda Rusjana Maribor, ki je k njim priromala do konca razpisa 30. januarja. Po odpiranju ponudbe so na prijavitelja privatno podjetja Aerodrom Maribor naslovili še nekaj vprašanj ter postopek izbire podaljšali za prvotno predvidenih 14 dni, vendar pa odločitve še do danes niso sprejeli.

Zataknilo naj bi se pri zahtevi za dopolnitev dokumentacije v zvezi z načrtovanim čarterskim prometom, predvidenimi naložbami in njihovim financiranjem, napovedani vzpostavitvi simulacijsko-izobraževalnega centra ter pripravljenosti lastnika za dokapitalizacijo podjetja.

Za dvajsetletni najem lokacije se torej poteguje dosedanji obratovalec letališča, Aerodrom Maribor. Ta je od decembra lani v lasti družbe SHS Aviation d.o.o., ustanovljene v lanskem letu le nekaj mesecev pred prevzemom letališča.

Gre za podjetje, ki je v 100% lasti nizozemskega podjetja SHS Aviation B.V., ki je preko hčerinskega podjetja prav tako 100% lastnik v Mariboru registrirane družbe VLM Arlines d.d., ki trenutno čaka na operativno licenco za letenje (AOC). Posedujejo namreč 7 letal Fokker 50. Ravno pri VLM Arlines je kot direktor v sodnem registru vpisan Harm Jan Prins, ki je eden izmed deležnikov v zgodbi propadlega poizkusa najema Mariborskega Vinaga s pomočjo kitajskega kapitala. Prav tako je bilo njegovo takratno podjetje izbrano pri pri načrtu gradnje poslovno stanovanjskega kompleksa pri mariborske potrošniškem centru Qulandia. Do podpisa pogodbe ni nikoli prišlo, zaradi Primsove neodzivnosti glede pogajanj okoli cene zemljišča. Prims ima sicer izkušnje v letalski panogi. V preteklosti je bil direktor nizozemske letalske družbe Air Exel. V zvezi s to funkcijo so mu nizozemski kriminalisti decembra 2004 odvzeli prostost na podlagi suma pranja denarja, goljufije in izsiljevanja. Air Exel je dokončno ugasnila leta 2015.

Na ministrstvu se torej še odločajo ali in če podeliti dvajsetletni najem edinemu prijavitelju na razpis. Verjetno s tehtnim razlogom. Zgodbi bomo kajpak sledili še naprej.

 

Tudi ločeni opadki imajo vonj...

 

Agencija Republike Slovenije za okolje je javnemu mariborskemu podjetju Snaga, izdala okoljevarstveno soglasje, potrebno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo sortirnice odpadkov. Potrebno je še okoljevarstveno dovoljenje in potrditev letošnjega občinskega proračuna, v katerem je predviden najem 10-milijonskega kredita potrebnega za realizacijo projekta. Enak predlog se je na mariborskem mestnem svetu znašel že maja lani, a so ga svetniki takrat zavrnili. Pogodba za izgradnjo sortirnice pa je že podpisana s Krškim podjetjem Kostak. To je oktobra lanskega leta začelo dostavljati opremo potrebno za sortirnico in s tem povečalo pritisk na svetnike, saj bo dobavljeno v vsakem primeru potrebno plačati. Kostak ima namreč pogodbo na ključ in tako vse možnosti zahtevati plačilo za dobavljeno opremo tudi v primeru, da projekt propade. Ločevanje odpadkov sicer predstavlja pozitiven okoljevarstven kazalnik, a tudi če spodleti po mnenju nekaterih škoda ni prevelika.

Facebook Twitter Deli