Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, festival lutk, letos že osmi po vrsti, je Maribor obogatil z izborom najboljših predstav, ki so se po mnenju selektorja Uroša Trefalta zgodile v preteklih dveh letih v slovenskem prostoru. V tekmovalni program je bilo uvrščenih devet predstav. Ob tem je potekal tudi seminar kritiškega pisanja o lutkovnem ustvarjanju, to je dnevni vpogled v predstave, kjer so ustvarjalci, igralci, režiserji ter vsi zainteresirani diskutirali o predstavah. Pa še okrogle mize o povezovanju umetnosti skozi programe gledališke vzgoje v šolah in po vrtcih, otvoritev dveh razstav, pa tudi predavanje s področja lutkovne umetnosti je najmanj, kar se je zgodilo.

Nekaj predstav je bilo namenjenih mlajši publiki, nekatere pa smo lahko razumeli tudi odrasli. Lutkovno gledališče je za velike in male otroke, za zrele ali zelene najstnike, za pridne mamice in vzgojene atije, za prijazne babice in prastare dedke, pa tudi za vse ostale.

Izpostavila bom le nekaj predstav - vse konotacije so pač naključne. Glasbeno-lutkovna predstava Krabat se na zelo srhljiv način ovija okoli prastarodavnega boja dobro proti zlu in se dotika ljubezni, ki se v tem primeru izkaže kot rešitev za svobodo. Mladi čarovnik, premražen in utrujen od poti, ostane po toplem sprejemu ujet pri Gospodarju črnega mlina. V tem črnem mlinu meljejo nekaj posebnega: zobje in kosti, zobje in kosti, zobje in kosti, ... "Tvoja zadnjica ni za počitek, samo za brco; kdor ljubi, ta bo umrl," je rohnel glas Gospodarja. Mladi čarovnik, ki ga čaka svetla prihodnost v črni magiji, se konstantno upira tej Gospodarjevi nameri in nekega dne zasliši petje dekleta, ki se mu zasidra naravnost v srce. Boj se šele začne ... To predstavo je gostil oder SNG Maribor, saj so dimenzije predstave zaradi izjemno dodelane scenografije ter lutk samih presegle kar nekaj mej v prostoru in dojemanju realnosti pred našimi očmi. Večplastnost predstave je pretenciozno nagovarjala publiko, kopico gimnazijcev prvega in drugega letnika, otrok digitalnega sveta s pogostejšimi simptomi najstništva. In jo tudi nagovorila. Ostali so čisto premaknjeni na svojih stolih.

Lutkovni musical Spake, namenjen predvsem odraslim, se poglablja v vprašanja o lepem, sprašuje kaj je to normalno, kaj moralno. V zgodbo se pritihotapi sla po bogastvu, pretanjena zvitost ženske, ki te ne izpusti več iz svoje mreže, neizživeta ljubezen in še kaj. Zgodilo se je, da smo se znašli v zakulisju cirkusa, kjer vstopamo v intimnost in vsakdan cirkusantov. Nekateri so, na primer, blazno lepi (Kleopatra, deklica s trapeza), drugi pa so predstavljeni kot spake, razstavljene v cirkusu za užitke pogledov obiskovalcev. Ljubezenski štirikotnik zajema malega spako Hansa, ki se zaljubi v prelepo deklico s trapeza in s tem zavrne Frido, ki točno ve kam se Kleopatra nagiba. Usoda Herkula, postavnega Kleopatrinega ljubimca, ter izid zgodbe delujeta katarzično. No, vsaj na nek način.

V zgodbi mali modri in mali rumeni se predstavita prijatelja, ki se nekega dne objameta in postaneta oba zelena, nakar se zgodi, da ju starši ne prepoznajo, zato sta žalostna in se zjočeta nazaj v svoji barvi. Premišljeno postavljena scena ter vloga igralcev, ki sta s svojo minimalistično mimiko povzročala tekoče razumevanje zgodbe, smeh in navdušenja, medtem ko glavna junaka, mali modri in mali rumeni, na belem ozadju izrisujeta poti prijateljstva, igre, čudenja in čutenja.

Predstava Račka, Smrt in tulipan prinaša presežek zaradi nenavadne tematike, izjemne likovne podobe ter izvedbe. Občinstvo je bilo povabljeno na oder, čisto blizu. In prav čisto blizu smo bili Smrti, temi, ki je po večini neprijetna, ne glede na starost. In čisto blizu smo videli, kako se Račka spoprijatelji s Smrtjo. Četudi slutimo, kako se bo zgodba končala, smo ujeti v svet senčnih lutk, kjer se to prijateljstvo prelevi v igro in zabavo vse do trenutka ko se zavemo, da je smrt le del življenja.

Časoskop, predstava za katero se moreš pospraviti v omaro, da se znajdeš v čisto pravem arhivu, prostoru, ki je ujet v času in kjer te s posebno natempiranim ritmom prepeljejo skozi 850 let Mariborskih dogodivščin. Interakcija z občinstvom, lutke iz nenavadnih materialov in pisatelj, kronist z dolgim nosom, so le ščepec vsega, kar vas lahko pričakuje v predstavi Časoskop, za katero bi se sama odločila, da se jo postavi v tiste neobvezne pro-izbirne vsebine osnovnih in srednijh šol, skratka, vzela bi jo za svojo pri uri zgodovine. Čestitke režiji, prav zares, igralcem, izjemno! Ter prostoru in času da sploh sta.

Pa še o nagradah, če vas že zanima! Nagrado za najboljšo uprizoritev - grand prix je dobila predstava Časoskop, lahko pa se pohvali tudi z nagrado za najbolj?o re?ijo, ki jo je prejel Matija Solce. Nagrado za igro in animacijo sta prejeli Asja Kahrimanovič in Polonca Kores v predstavi Račka, Smrt in tulipan Lutkovnega gledališča Ljubljana, prav tako je ta predstava odnesla nagrado za likovno podobo ter glasbo. Nagrado za predelavo kompleksnosti teme v enostavno, enovito in duhovito gledališko celoto si je zaslužilo AEIOU gledališče za dojenčke in malčke za predstavo Srce in popek. Nagrado za izvirno vizualno adaptacijo slikanice je izrisala ustvarjalna ekipa predstave mali modri in mali rumeni v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor.  S posebno nagrado po presoji žirije se je okitil Miha Arh za animacijo Brljava v predstavi Ostržek.

Na zaključno ceremonijo se je, kot smo tega vajeni, povabilo tudi nekaj tistih, ki na državni ravni nekaj veljajo. Tako sta na odru prispevala svoj govor ministrica za kulturo, ki je v svojem brano-spisanem govoru obljubila velike besede take in druge podpore (kot smo slišali, se ministrstvo za kulturo veseli tovrstnih kvalitetnih projektov). Pustimo se torej presenetiti, kako bodo kakovostni in koherentni v izvajanju teh lepo obljubljenih besed; gospod župan pa ni potreboval plonkca in je nagovoril občinstvo ter pohvalil vodstvo Lutkovnega gledališča Maribor za izjemne uspehe ter spodbudil skupna napredovanja.

Facebook Twitter Deli
0 comments