Ameriške metamorfoze

Volitve v predstavniški dom in senat so potrdile, da so ZDA še vedno na poti politične transformacije. Tako pri republikancih kot tudi pri demokratih se je ponovno potrdilo, da si znotraj obeh strank utirata pot dve struji. Pri prvih je to t.i. Trumpova struja (ki je sicer na teh volitvah nekoliko stagnirala), pri demokratih pa je več kot očitno, da se navdušenje nad idejami Bernieja Sandersa predvsem v demokratskih trdnjavah, kot je npr. New York, krepi. V omenjeni zvezni državi je potekala tudi ena najzanimivejših bitk za mesto v predstavniškem domu, saj je bila vanj izvoljena komaj 29-letna Alexandria Ocasio-Cortez, ki je v bitki za demokratsko nominacijo premagala starega mačka Josepha Crowleya. Cortezova spada v Sandersovo strujo, saj je podobno kot on v predsedniški kampanji pred dvema letoma, zagovarjala socialdemokratske oz. demokratično socialistične ideje, kot je npr. brezplačno šolstvo in zdravstvo, višji davki za bogatejše in tudi prenehanje financiranja kampanje s strani bogatih donatorjev. Po njenih besedah je bila kampanja v celoti financirana zgolj iz prostovoljnih prispevkov volivcev.

Njena izvolitev kaže, da se proces krepitve leve struje znotraj demokratske stranke nadaljuje tudi po predsedniških volitvah 2016. Tako lahko tudi čez dve leti pričakujemo izredno zanimiv boj za Trumpovega protikandidata oz. protikandidatko. Kot najresnejša izzivalka trenutnega ameriškega predsednika se sicer omenja senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren, a se slednja o kandidaturi za predsednico ZDA še ni dokončno odločila. Massachusetts je sicer nekoč veljal za utrdbo Kennedyjevega klana, poleg tega pa bi lahko rekli, da je Warrenova bolj levo usmerjena kot Hillary Clinton, a vendarle nekoliko manj kot Sanders. Glede na obrat v levo bo vsekakor zanimivo videti, koga bo podprla njegova struja.

Republikanci so na vmesnih volitvah izgubili večino v predstavniškem domu, a še vedno ohranjajo prevlado v senatu. Glede tega, se je bolj kot stranki odvalil kamen od srca Donaldu Trumpu, ki mu tako ne bo treba sprejemati toliko mučnih kompromisov kot v primeru, če bi demokrati dobili oba domova kongresa. Če smo izpostavili nekaj imen pri demokratih, lahko to storimo še pri republikancih. Novo ime, a nikakor ne nov obraz, je nekdanji guverner zvezne države Utah Mitt Rommney. Ta je bil na zadnjih predsedniških volitvah Trumpov nasprotnik, toda zdaj ni pričakovati, da bi nasprotoval njegovim odločitvam. Republikanci bodo tako še naprej vneto zagovarjali  predsednikove ukrepe, medtem ko jih bodo demokrati poskušali onemogočiti.

Prepričan sem, da nam zagotovo ne bo dolgčas ob sprejemanju proračuna za leto 2020, kjer bosta obe stranki napenjali mišice, da bi zadovoljili apetite svojih volivcev. Ni namreč nemogoče, da se ne bi ponovila zgodba iz obdobja med leti 2011-2015, ko so republikanci z namenom, da bi izničili Obamovo zdravstveno reformo, kar nekajkrat skoraj onemogočili sprejem proračuna, kar bi lahko zanetilo gospodarsko krizo neslutenih razsežnosti. Zdaj bi se lahko za podobne poteze odločili demokrati, čeprav ne bodo imeli takšne politične moči kot njihovi nasprotniki za časa Obamovega predsedovanja.

Srboritega in neotesanega Trumpa nedvomno čakajo številne zanj neprijetne preizkušnje, ki bi lahko povzročile nove pretrese v ameriški notranji in tudi zunanji politiki, kamni spotike pa bodo zagotovo vojaški proračun, zdravstvena reforma in vedno bolj zapleteni odnosi s Kitajsko in Iranom. Prevelika trma Trumpove administracije na eni in nepopustljivost demokratov na drugi bi lahko ZDA ter preostali svet vodila v nove gospodarske in politične krize, ki jih bo občutil prav vsakdo izmed nas. Toda že sedaj lahko rečemo, da se politična krajina Amerike zelo spreminja in morda po koncu Trumpovega mandata nič več ne bo tako, kot je bilo.

Facebook Twitter Deli
0 comments