Dosjeji ? – kratek niz psiholo?kih predavanj se je v ?etrtek, 3. aprila 2014, odvili v KGB-ju. ?ir?i projekt, v okviru katerega so potekali tokratni Dosjeji PSI, je projekt Dru?tva ?tudentov psihologije Maribor, imenovan Psiho?print. Psiho?print je letos potekal od 31. marca do 5. aprila. Tema je bil Freud in psihoanaliza. Psiho?print koordinirajo Toma? Praprotnik, Alja? Jelenko in Ale? Koro?ec.
Diskusija v KGB-ju je zaklju?ila del Psiho?printa, ki se odvija v Mariboru, prihodnja dva dneva pa so se vsi zainteresirani in prijavljeni ?tudentje namre? mudili na ekskurziji po Freudovih poteh na Dunaju. Na Dosjejih ? pa so organizatorji omenili tudi, da je nekaj mest za ekskurzijo ?e prostih in zbrane poslu?alce povabili zraven.
Pomembno se zdi poudariti ?e, da ima Psiho?print tudi humanitarno noto, saj so uspeli v teh nekaj dneh zbrati 250 € , za podporo humanitarne organizaciji ?ENT (Slovensko zdru?enje za du?evno zdravje), katere poslanstvo je varovanje ?lovekovih pravic in dostojanstva uporabnikov slu?b za du?evno zdravje ter psihosocialna, zaposlitvena in psihiatri?na rehabilitacija in ustvarjanje novih delovnih mest za te?je zaposljive osebe. Zdru?enje ?ENT je bilo pomo?i seveda izredno veselo.
Da se vrnemo v ?etrtekov KGB: Dosjeji ? je skupina Dru?tva ?tudentov psihologije Maribor, ki posku?a na kratek, poljuden, a znanstveno utemeljen na?in predstaviti zanimiva dognanja s podro?ja psihologije. V tokratnem gostovanju v KGB-ju so se spra?evali o Freudu, o psihoanalizi in o psihoterapiji nasploh. Sli?ali smo ogromno zanimivih in precej nepoznanih dejstev.
Tokratne Dosjeje ? so izpeljali Vanja Ivi?, Toma? Praprotnik in Mitja ?ernko. Vsak izmed njih je prestavil eno izbrano temo, njihovim predavanjem pa je sledil ?e pogovor in debata s poslu?alci.
Najprej smo se pou?ili o velikih umetnikih in njihovih samomorilnih nagnjenjih, pri ?emer smo (nekateri) prvi? sli?ali, kaj vse so imeli Vincent van Gogh, Salvador Dali in Camille Claudel skupnega na psiholo?kem podro?ju ter, od kod bi njihove psihi?ne te?ave utegnile izvirati. Odprla so se nova vpra?anja in razvila se je zanimiva debata o osebnosti in okolju.
Naslednje predavanje je predstavilo Freudov kav? in njegovo zgodovino. Pri tem se mi je najbolj zanimiva zdela ideja, da je imel na svojem kav?u preprogo , zakaj pa ni povsem jasno. Morda zato, da pacienti ne bi imeli ob?utka, da lahko pod njo karkoli »pometejo«? Morda pa ravno iz obratnega razloga,saj jim je dajala ob?utek varnosti. Kakorkoli, precej nenavadno se zdi – preproga na kav?u. Izvedeli smo ?e mnogo o njegovi metodi zdravljenja: s svojimi pacienti se je namre? pogovarjal tako, da so le?ali na kav?u, on pa je sedel za njimi , da ga niso videli. Iskali smo tudi mo?ne vzroke, zakaj je bilo temu tako.
Zadnje predavanje je Freuda predstavilo v povsem novi lu?i. Sli?ali smo ve? o njegovi zlorabi kokaina in podkupljivosti (s katero je navsezadnje ve? kot mogo?e potegniti vzporednice s sodobnostjo…). ?okiralo me je dejstvo, da je njegov prijatelj Ernst von Fleischl-Marxow umrl zaradi kokaina, ki mu ga je Freud priporo?il kot zdravilo za zdravljenje odvisnosti od morfija. Klub temu, da je videl, da je kokain ?kodljiv, saj je prijatelja videl shirati in umreti zaradi njega, pa je v svojih esejih o kokainu to dejstvo zanikal. Hkrati pa je bil Freud dovolj moralen, da je v neki drugi situaciji naredil vse, da je popravil krivico, ki se je zgodila nekemu drugemu strokovnemu kolegu, na podro?ju njegovega odkritja in priznavanja zaslug odkritja Freudu. Deloval je v veri, da dela dobro. Zaklju?imo lahko, da ni? ni le ?rno ali belo, tako tudi veliki ljudje, kot je bil Sigmund Freud, premorejo dejanja tako ene kakor tudi druge skrajnosti. Morda pa ravno zato: ve?ji kot so tvoji plusi, ve?ji so tudi minusi?
Naslednji Dosjeji ? bodo potekali proti koncu maja, teme pa ?e niso znane.
Aleksandra Selinšek
