Zgodba o sestavljanju mavri?ne koalicije

Vse kemi?no oro?je iz Sirije, tega naj bi bilo okoli 1300 ton, je sedaj v skladi??ih za uni?enje v tujini, je sporo?ila Organizacije za prepoved kemi?nega oro?ja (OPCW), ki je nadzorovala odvoz kemi?nega oro?ja iz Sirije. OPWC je ob tem v ?etrtek navedla, da so nekje na Sredozemlju na ameri?ki voja?ki ladji predelali okoli 600 ton kemikalij, preostanek pa so uni?ili v posebnih obratih na Finskem, v Veliki Britaniji in ZDA. Sirski re?im pod vodstvom predsednika Ba?arja al Asada je septembra 2013 z mednarodno skupnostjo dosegel dogovor, da bo predal vse kemi?no oro?je, ki ga poseduje. Oro?je pa bodo nato uni?ili v tujini. Izvr?ni svet OPCW se je tudi odlo?il za uni?enje 12 nekdanjih kemi?nih tovarn v Siriji, sedem med njimi bodo zravnali z zemljo, pet podzemnih obratov pa bodo zape?atili, tako da vstop vanje ne bo nikoli ve? mogo?. Ustrezna dela naj bi se za?ela v prihodnjih 60 dneh.

Novi hrva?ki dru?inski zakon, ki bo za?el veljati 1. septembra, dolo?a tudi obveznosti otrok doma v skladu z njihovimi leti in zrelostjo. ?eprav zakon izrecno ne navaja dol?nosti otrok, bodo morali tudi otroci pomagati pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih, kot je sesanje ali brisanje prahu. V praksi bo to verjetno pomenilo, da bodo otroci kr?ili zakon, ?e ne bodo pomagali star?em pri pospravljanju postelj, igra? in stvari, ki jih razme?ejo, pomivanju posode, oken ali avtomobila, sesanju stanovanja, brisanju prahu, odna?anju smeti v zabojnike ali celo ko?nji trave na vrtu. Hrva?ki zakon ne dolo?a kazni za tiste, ki se ne bodo dr?ali zakona. Edini nadzor bodo imeli star?i. "Tak?na dolo?ila so izjemno koristna tako za otroke kot star?e. Gre za temeljno na?elo spo?tovanja star?ev in pomo?i pri delih, ki so primerna za otroka," je dejala psihoterapevtka Jelena Vrsaljko za dana?nji Jutarnji list. Hrva?ki zakon dolo?a tudi, da je otrok po 15. letu starosti, ki slu?i z delom, obvezen prispevati k svojemu vzdr?evanju in izobra?evanju. S tem zakonskim dolo?ilom bodo na Hrva?kem poskusili vplivati na odnos najstnikov do dela in denarja.

Francoski predsednik Francois Hollande je danes sporo?il, da nesre?e al?irskega letala, ki je v ?etrtek strmoglavilo v Maliju, ni pre?ivel nih?e. Dodal je, da so v razbitinah letala dru?be Air Algerie na?li ?rno skrinjico. Na letalu MD-83, ki je letelo iz Ouagadougouja v Al?ir, je bilo 116 potnikov in ?lanov posadke, med njimi 51 francoskih dr?avljanov. ?rno skrinjico so na?li francoski vojaki, ki so jo odnesli v mesto Gao na vzhodu Malija, je po poro?anju tujih tiskovnih agencij ?e povedal Hollande. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je pred tem izjavil, da je nesre?i al?irskega letala najverjetneje botrovalo vreme. To je po njegovih besedah najverjetnej?a hipoteza, ?eprav oblasti ne izklju?ujejo drugih mo?nih vzrokov nesre?e. Francoski minister za promet Frederic Cuvillier pa je danes izjavil, da so ?e na za?etku izklju?ili mo?nost, da bi bilo letalo sestreljeno s tal. ?panska posadka letala je sporo?ila, da je spremenila smer poleta zaradi slabih vremenskih razmer. Takrat naj bi bile na tem obmo?ju mo?ne nevihte.

To so bile novice na tujem, v drugi polovici pa poglejmo, kaj se dogaja v Sloveniji. V dana?njem infokoncentratu novice o sestavi vlade, kaj se dogaja na tr?nici v Mariboru in za konec ?e novica, ki bo zanimala dijake strokovnih izobra?evanj.

Pogovori o oblikovanju nove vladne koalicije se nadaljujejo. Z najverjetnej?im novim mandatarjem Mirom Cerarjem se bodo danes sre?ali ?lani SD. Predsednik SMC, ki je zmagala na dr?avnozborskih volitvah, je v?eraj?nje uvodne pogovore z Desus, ZL, ZaAB in NSi ocenil kot dobre in konstruktivne. Del delegacije SD, ki se bo udele?ila dana?njega sestanka pri Cerarju, je tudi vodja poslanske skupine Matja? Han. "Odkrito moram povedati, da ne vem, kak?na so pri?akovanja in kako si je gospod Cerar zamislil zadevo. Se pa zelo mudi," je v?eraj dejal v izjavi za novinarje. O resorjih, ki bi stranko zanimali, ?e ni ?elel govoriti. "Ta moment bi bilo ?koda, da licitiramo o resorjih. Pomembno je, da se dogovorimo o programu, ki bo dober za dr?avljane in dr?avljanke," je ?e dejal Han. Da njihova stranka ni pripravljena na kompromise, ki bi bili v ?kodo ljudi, je ?e v prej?njih dneh poudaril predsedujo?i SD Dejan ?idan. Dejal je, da ne be?ijo od odgovornosti, a da se tudi opozicijske dr?e ne bojijo. Cerar je sino?i, po zaklju?ku prvih pogovorov dejal, da ?e vedno upa na sestavo ?iroke koalicije. Otipljivi obrisi nove ekipe pa naj bi se videli ?e na ustanovni sejinovega mandata dr?avnega zbora prihodnji petek. Z bolj vsebinskimi pogovori z mo?nimi koalicijskimi partnerji bodo nadaljevali v za?etku prihodnjega tedna.

Od maja je tudi v Mariboru ob petkih na osrednji tr?nici ?as za oku?anje razli?ne hrane. Na Festivalu kulinarike Maribor se predstavljajo restavracije, kuharji in vinarji od blizu in dale?, del dobi?ka od prodaje jedi in pija? pa posvetijo v dobrodelne namene. Hrana je na voljo na od pet do 18 stojnicah na zgornjem platoju glavne mestne tr?nice od 10. do 20. ure. Jedi se pripravljajo v ?ivo, tudi s sve?o doma?o zelenjavo in sadjem, ki ju ponuja tr?nica. Obroke je mogo?e vzeti tudi za zraven in tako re?iti te?avo petkove malice, kosila ali ve?erje. Namen dogodka je zdru?evanje razli?nih ponudb na enem mestu, zato so k sodelovanju vabljeni vsi kuharji in lastniki restavracij, da se predstavijo s svojo ponudbo. "Vsi so dobrodo?li. Glavno je, da so kreativni," je pojasnil eden od organizatorjev Karim Hanuna. Tako se lahko na festivalu predstavijo tudi lokalne kuhinje, a pod pogojem, da ponujajo hrano "na nov, druga?en na?in". "Gre za to, da lahko ?lovek poskusi stvar, ki je ne dobi v vsakem lokalu na tak na?in pripravljeno," je dodal.

Vladna slu?ba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je potrdila program centra za poklicno izobra?evanje, v katerem bodo u?iteljem strokovnih modulov na srednjih strokovnih in poklicnih ?olah nudili izobra?evanje v podjetjih. Kot navajajo, je pomembno, da u?itelji poznajo tudi sodobne trende stroke, podjetni?ko miselnost in kulturo. Program predvideva obliko kro?nega zaposlovanja, saj bodo u?itelje in druge strokovne delavce v ?asu, ko bodo ti na usposabljanju v podjetjih, v ?olah nadome??ali ustrezno usposobljeni strokovnjaki iz podjetij ali pa ustrezno usposobljene brezposelne osebe. Cilj programa je financiranje predvidenih 80 kro?nih zaposlovanj. S programom ?elijo dvigniti kakovost poklicnega izobra?evanja in usposabljanja, zagotoviti pridobivanje novih znanj, spretnosti in kompetenc ter s tem pove?ati zaposlitvene mo?nosti in dolgoro?no konkuren?nost ter nenazadnje spodbujati inovativnost in povezovanje izobra?evanja s potrebami trga dela, so pojasnili na vladni slu?bi. Za program bo v letih 2014 in 2015 namenjeno 481.000 evrov nepovratnih sredstev, od tega bo evropski socialni sklad prispeval 85 odstotkov vrednosti ali 408.850 evrov.

Facebook Twitter Deli