Z velikimi srečanji in predlaganimi referendumi

Danes so se na Brdu pri Kranju srečali predstavniki slovenske ter madžarske vlade. Na tokratnem srečanju je bila izpostavljena predvsem krepitev dvostranskih odnosov med državama. Člani slovenskega in madžarskega vladnega kabineta so razpravljali o sodelovanjih na področjih energetike, gospodarstva in infrastrukture. Konkretneje je tekla beseda o turizmu, znanosti, kulturi, izobraževanju, čezmejnem sodelovanju, kmetijstvu in manjšinah. Govorili  so tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih in migracijski krizi. Na srečanju novembra lani, sta se tako Cerar kot Orban strinjala, da je potrebno okrepiti nadzor nad migracijami na zunanjih mejah EU. Ob koncu delovnega srečanja vlad bodo podpisani štirje dvostranski sporazumi.

Pri naših južnih sosedih je danes pestro: v Zagrebu je prvostopenjsko sodišče obravnavalo  sodbo v enem izmed primerov tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki. Zahtevan znesek v tem primeru znaša 3,8 milijona švedskih kron ali 405.000 evrov. To je manjši del deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske Banke, ki so bile prenesene v javni dolg Hrvaške v začetku 90. let. Privredna banka Zagreb ter Zagrebška banka sta proti Ljubljanski Banki (LB) ter Novi Ljubljanski Banki (NLB)sprožili 27 postopkov na hrvaških sodiščih.

V hrvaškem parlamentu pa je danes  mandatar za sestavo nove hrvaške vlade, Tihomir Tim Orešković na seji sabora poslancem predstavil izbrana dva podpredsednika ter 20 ministrov. Namesto političnega nagovora, je predstavil program vlade do leta 2020. Po predstavitvi sledi glasovanje o zaupnici Oreškovićevi vladi. Točno ob polnoči poteče 30-dnevni ustavni rok, v katerem mora mandatar v saboru predstaviti svojo vlado ter zahtevati zaupnico. S kabineta predsednice države so neuradno sporočili, da so pripravljeni podaljšati rok mandatarju, dokler ne bo končano glasovanje o zaupnici in da je to le tehnična odločitev. Za razpravo je prijavljenih vseh 12 poslanskih skupin kot tudi 40 poslancev, kar pomeni, da bo sledila večurna razprava  poroča STA.

Selimo se v Francijo. Francoski premier Manuel Vallas je napovedal, da bo Francija ohranila izredno stanje v državi, dokler ne bo končana "skupna in vsesplošna vojna" proti samooklicani Islamski državi. Na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je Vallas za BBC dejal,  da je bila Francija"v vojni", kar pomeni "uporabo vseh sredstev v okviru pravne države za zaščito državljanov". Po njegovem mnenju je Evropska Unija v veliki nevarnosti zaradi begunske krize, saj je v Evropi že več kot milijon pribežnikov. Vseh Evropa ne bo mogla sprejeti, saj bi se, v nasprotnem primeru, evropska družba povsem destabilizirala meni francoski premier, ki se zavzema za konkretnejši nadzor na zunanjih mejah EU. 

V poljskem parlamentu bo tretja največja politična stranka: populistično opozicijska KUKIZ'15, začela zbirati podpise za referendum proti sprejemanju beguncev. Ustanovitelj Pawel Kukiz je za nemško tiskovno agencijo DPA pojasnil: "Poljska je naš dom in mi želimo odločati, kdo bo ob nas živel." Stranka Kukiz'15 zaseda v poljskem parlamentu 40 od 460 sedežev. Za organizacijo referenduma potrebujejo 500.000 podpisov. Poljska vlada bo spoštovala odločitev o sprejemu okoli 7000 beguncev na prostovoljni ravni, ne pa v okvirih solidarne razdelitve, katero predlaga EU. Poljska premierka Beata Szydlo se strinja, da "mehanizmi razdelitve beguncev, ki jih je določila EU ne delujejo in da se vse več držav tega zaveda." Varšava je pripravljena "pomagati beguncem, a zunaj meja EU" še  poudarja premierka.

 

Facebook Twitter Deli
0 comments