V Sloveniji ima oblast ljudstvo?

Zančnimo na tujem. Reuters poroča, da naj bi državni tajnik Trumpove administracije, Rex Wayne Tillerson, odpovedal sestanek z zunanjimi ministri evropskih držav NATO članic. Zunanji ministri, med drugimi tudi naš Karl Ejavec, se bodo sestali 5. in 6. aprila v Bruslju. Reuters, ki povzema štiri trenutne in nekdanje uradnike v Beli hiši, poroča da je Tillerson sestanek odpovedal zato, da bo lahko prisostvoval obisku kitajskega predsednika Xi Jinpinga pri pogovorih s predsednikom Donaldom Trumpom 6. in 7. aprila na Floridi. Tillerson bo na aprilsko srečanje z zunanjimi ministri NATO članic »v zameno« poslal svojega podsekretarja Toma Shannona, še poroča Reuters.

Z zamenjavo pa vsi niso zadovoljni. Reuters povzema mnenja nekaterih, ki so blizu ameriški politiki, Beli hiši in zavezništvu NATO. Pravijo, da lahko Tillersonova zavrnitev zunanjih ministrov okrepi vtis, da Trump daje prednost velikim silam, medtem ko zapostavlja manjše države, ki so odvisne od obrambe ZDA in Washingtona.

Bolj ostre odzive je bilo moč slišati iz ust demokrata Elliota Engela. Slednji je dejal, da Tillerson s preskokom aprilskega sestanka v Bruslju dela napako. Po njegovem mnenju samo potrjuje pretekla namigovanja, da je Trumpova drža do Rusije preveč sproščena. Spet drugi uradniki, ki so želeli ostati anonimni, so izrazili mnenje, da Tillersonova zavrnitev zunanjih ministrov le potrjuje zbliževanje Rusije in ZDA. Seveda niso pozabili dodati, da prihodnost ZDA leži v povezovanju z demokratičnimi državami članicami zavezništva NATO in ne v povezovanju z največjimi svetovnimi avtokrati.

Kljub zavrnitvi aprilskega sestanka z zunanjimi ministri, bo Rex Tillerson imel priložnost govoriti z njimi že v sredo na delovnem sestanku koalicije, katere cilj je borba proti ISIS. Kot zanimivost lahko poudarimo, da Rusija v to koalicijo ni bila povabljena. Predstavnik State departmenta Mark Toner je kot razlog za nepriglasitev Rusije v koalicijo navedel rusko podporo predsedniku Bašarju al Asadu.

Ostanimo pri t.i. ruski grožnji. Medtem ko nekateri politiki svarijo pred vedno večjim vplivom Rusije na Balkanu in hkrati poudarjajo, da je Albanija na pravi poti, v ospredje prihaja vprašanje kdo bo krojil usodo Franciji. Francoski ustavni svet je namreč potrdil 11 kandidatov za francoske predsedniške volitve, s čemer se je tudi uradno odprla predsedniška kampanja. V ponedeljek je potekalo prvo televizijsko srečanje francoskih predsedniških kandidatov. Predsedniški kandidati so v glavnem govorili o prihodnosti Evropske unije, suverenosti Francije, priseljevanju in islamizaciji Francije. Na njem je nastopilo pet kandidatov in sicer Marine Le Pen, Francois Fillon iz t.i. desnega pola politike ter Benoit Hamon in Jean-Luc Melenchon iz levega pola politike. Na sveti sredini nepristranskosti je kandidate spremljal Emmanuel Macron – simpatičen bivši gospodarski minister Francije, ki je prosto po Wikileaksu svoje veščine denarništva uril tudi v banki Rothschild & Co v Parizu.

Ostanimo v svetu ekonomije in denarništva. Svet je pretresla novica o smrti velikega dobrotnika in človekoljuba. Svet je v 101. letu starosti zaradi odpovedi srca zapustil Davida D. Rockefeller. Dinastija Rockefeller je svetu poznana predvsem zaradi naftnih poslov naftne korporacije Standard Oil in bančnih poslov njihove Chase Manhattan Bank, manj pa je svetu poznana povezava Rockefeller Foundation-a z gibanjev evgenikov v začetku 20. stoletja. O tej neslavni potezi prej omenjenega sklada sicer lahko na kratko berete v Wikipediji, vendar vsi vemo, da se je hudič vedno skrival v podrobnostih. Splošni javnosti je prav tako manj poznana povezava davka oproščene Rockefeller Foundation z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), ki je s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in krediti zasužnjila velik del prebivalstva v državah v razvoju.

Če je govora o denarju, poglejmo še na slovenske denarniške zadeve in slovensko finančno suverenost. Državni zbor je danes s 75. poslanci potrdil fiskalni svet, katerega naloga bo ocenjevanje vzdržnosti javnofinančne politike s fiskalnim pravilom. Svet bi morali dobiti že leta 2015, ko so poslanci sprejeli zakon o fiskalnem pravilu. Ker smo z vzpostavitvijo sveta zamujali, nam je požugala tudi Evropska komisija, še poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Spomnimo, da smo fiskalno pravilo zapisali celo v ustavo, z namenom zagotavljanja t.i. finančne stabilnosti. Od zapisa v ustavo lahko ustavno sodišče vsako referendumsko vprašanje presoja z vidika vpliva na fiskalno pravilo. Ob tem se je vredno vprašati, ali ima v Sloveniji oblast ljudstvo ali morda denar?

Infokoncentrat je pripravil Timotej

Foto: (@AP Photo/Michael C. York)

Facebook Twitter Deli