Ni skrivnost, da umetna inteligenca postaja vse naprednejša.
Danes se je končalo tekmovanje v kitajski namizni igri Go med osemnajstkratnim svetovnim prvakom Lee Se-dolom in Googlovim računalnikom z umetno inteligenco. Tekma se je pričela devetega marca, razdeljena pa je bila na pet iger, od katerih je računalnik zmagal v štirih. Gre za prvi tak primer v zgodovini, saj je do danes veljalo, da je igra GO preveč kompleksna, da bi jo lahko računalnik obvladal na profesionalnem nivoju. Pravila igre so sicer enostavna, vendar pa je v njej toliko možnih položajev, kot je atomov v celotnem univerzumu. Lee je tekmoval za nagrado milijon dolarjev, vendar zmaga računalnika pomeni, da bo sedaj ta denar Google doniral v dobrodelne namene. Omenimo še, da je računalnik AlphaGo lani z rezultatom pet proti nič pometel tudi z evropskim prvakom igre Go, po imenu Fan Hui. Od takrat je še bolj izpopolnil svojo strategijo, predvsem z igranjem sam proti sebi. Uporablja strojno učenje, poganja pa ga nevralno omrežje.
Računalniško vodeni roboti so opravljali delo tudi v Fukušimi.
Daljinsko upravljani roboti, ki so bili januarja poslani v jedersko elektrarno Fukušima, natančneje v reaktor številka tri, so uničeni. Pokončala jih je radiacija. Njihova izdelava je trajala več let, napravljeni pa so bili za plavanje skozi podvodne tunele hladilnih bazenov. Odstranjevali naj bi na stotine zelo nevarnih kep staljenih gorivnih palic. Ampak kot kaže, temu ne bo tako. Po petih letih od nesreče raziskovalci Tokyo Electric Power Company (Tepco), ki skrbijo za vzdrževanje elektrarne, še vedno niso ugotovili, kako bi odstranili nevarno radioaktivno vodo in staljene gorivne palice. Utegnilo bi trajati do 40 let, da se ukroti vsa nenadzorovana radiacija. Po ocenah naj bi Tepco do zdaj poskrbel le za približno 10% zmešnjave, ki je posledica nesreče.
V Italiji pa se nadaljuje sojenje zaradi nekoliko drugačne “nesreče”.
V Vatikanu se je v ponedeljek popoldan nadaljeval sodni proces zaradi izdaje vatikanskih zaupnih dokumentov in informacij. Španski prelat Lucio Angel Vallejo Balda je na sodišču priznal, da je posredoval tajne dokumente, a hkrati vztrajal, da je to storil zaradi čustvenega izsiljevanja svoje nekdanje sodelavke, s katero je imel afero. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je Balda dejal, da je dokumente poslal novinarjem. Predal jim je pet strani dolg seznam s 87 gesli. Dodal je, da takrat, ko je posredoval tajne dokumente "ni bil čisto pri zdravi pameti". Sodni proces se je nadaljeval po trimesečnem premoru. Svojo nekdanjo sodelavko, svetovalko za odnose z javnostmi Francesco Immacolato Chaouqui je označil za nevarno in manipulativno žensko, ki ga je prisilila v izdajo dokumentov, ker mu je grozila, da bo razkrila njune intimni odnos.
Ponedeljkovega zaslišanja se je udeležil tudi obtoženi novinar Emiliano Fittipaldi, ki je na svoji strani na Facebooku nato zapisal, da je "zgolj opravljal svoje novinarsko delo. In bi to storil še enkrat". Afero Vatileaks 2 je sprožila objava zaupnih dokumentov in informacij o finančni korupciji, krajah in nebrzdanem trošenju na svetem sedežu. Valleja Baldo so skupaj z njegovim pomočnikom Nicolom Maiojom in italijansko svetovalko za odnose z javnostmi Francesco Immacolato Chaouqui aretirali novembra lani. Proti trojici in še dvema novinarjema, Gianluigiju Nuzziju in Fittipaldiju, se je 24. novembra začel sodni proces zaradi kraje in objave zaupnih dokumentov. Obtoženim grozi do osem let zapora.
Od klera k davkom...
Finančna uprava RS (Furs) je imela doslej z uvedbo informacijske podpore za delovanje davčnih blagajn za 1,7 milijona evrov stroškov, dodatnih 80.000 evrov stroškov jo predvidoma še čaka. Vlada zaradi strožjega nadzora nad gotovinskim poslovanjem letos pričakuje 75 milijonov evrov več pobranih dajatev, po mnenju finančnega ministra morda tudi več. Poročilo o uvedbi sistema davčnega potrjevanja računov v Sloveniji, s katerim se je v četrtek seznanila vlada, poleg stroškov za razvoj informacijske podpore omenja še 124.000 evrov, ki jih bo finančna uprava letos in prihodnje leto porabila za izplačilo nagrad v nagradni igri Vklopi razum, zahtevaj račun.
Stroški urada vlade za komuniciranje za izvedbo in predvajanje žrebanja nagradne igre ter oglaševanje pa so ocenjeni na 125.000 evrov. Stroški finančne uprave za uvedbo informacijske podpore za delovanje davčnih blagajn se torej gibljejo v okviru ocenjene višine, ki je v akcijskem načrtu za uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji določena pri dveh milijonih evrov. Furs je moral za vzpostavitev sistema davčnih blagajn, ki je v Sloveniji obvezen od 2. januarja, zagotoviti informacijski sistem za potrjevanje in hranjenje podatkov o poslovnih prostorih in izdanih računih zavezancev za davek ter analitični sistem za ugotavljanje odstopanj med podatki o izdanih računih in podatki iz evidenc. Do danes je bilo davčno potrjenih že približno 200 milijonov računov, 50.639 različnih zavezancev pa je prevzelo 66.926 digitalnih potrdil, brez katerih davčne blagajne ne delujejo.
Finančni minister Dušan Mramor je prejšnji teden povedal, da bo treba na prve rezultate strožje ureditve gotovinskega poslovanja počakati do aprila, hkrati pa izrazil upanje, da bo številka višja od 75 milijonov evrov, kar bi finančnemu ministrstvu dalo dodaten manevrski prostor za davčno prestrukturiranje.
Med tem ko nekateri skušajo uravnotežiti davke, si drugi želijo uravnoteženega razvoja obmejnega prostora.
Notranjost Istre tako na slovenski kot na hrvaški strani meje predstavlja periferijo, ki se sooča z brezposelnostjo, slabimi prometnimi povezavami in selitvijo prebivalstva. Po drugi strani pa gre za regijo, ki skriva velik razvojni potencial in možnosti čezmejnega povezovanja, so ugotavljali na predstavitvi skupnega koncepta razvoja Istre v Kopru.
Današnja predstavitev, ki so jo gostili na sedežu Regionalnega razvojnega centra Koper, je sicer ena od aktivnosti v čezmejnem projektu PUT-UP Istre. Projekt se izvaja v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška 2007-2013. Za cilj ima pripravo skupne vizije uravnoteženega razvoja obmejnega prostora ter oblikovanje skupnih usmeritev za urejanje prostora. V 679.000 evrov vrednem projektu na slovenski strani sodelujejo Mestna občina Koper, Regionalni razvojni center Koper in Univerza v Ljubljani.
Hrvaški sociolog Vladimir Lay je ugotavljal, da v Slovenski Istri ni skupnega koncepta razvoja, hrvaškemu delu pa pomaga dejstvo, da Istrska županija nastopa kot enoten subjekt. Priobalni pas na obeh straneh meje predstavlja središče, notranjost pa neke vrste periferijo. Nedavna anketa je pokazala, da prebivalci obeh območij med poglavitnimi težavami zaznavajo visoko stopnjo brezposelnosti, slab javni prevoz v kombinaciji s pomanjkljivimi prometnimi povezavami ter turizem, ki je hkrati prednost in tudi ovira, v kolikor je to edina gospodarska panoga.
Težavo pri teh načrtih med drugim predstavlja dejstvo, da se politika marsikdaj sploh ne zaveda konkretnih problemov na lokalni ravni. Pri tem na slovenski strani mej za razliko od Hrvaške manjka regionalni nivo.
Nazadnje se z novicami selimo še v Maribor.
Vodstvo mariborske univerze meni, da bi del sredstev, ki jih posamezni raziskovalci njihovih fakultet pridobijo na trgu, morali nameniti kot investicijo v razvoj posameznih fakultet. Na univerzi zato že dolgo opozarjajo na nujnost sprejetja zakona o univerzah, ki bi sistemsko uredil to področje ter odpravil sistemske anomalije.
S tem so se na Univerzi v Mariboru za STA odzvali na navedbe nekaterih medijev, da je 16 najbolje plačanih vodilnih funkcionarjev z avtorskimi in podjemnimi pogodbami od leta 2010 zaslužilo skoraj tri milijone evrov. Kot so še dodali v rektoratu mariborske univerze, gre v teh primerih za področje, ki je tako imenovana "siva cona", saj je zakonsko neregulirano in je na nek način dediščina prejšnjega sistema. Ob tem so še opozorili na vidik prekarnosti do ostalih projektnih sodelavcev, ki prav tako morajo biti korektno plačani za svoje delo. Za vodstvo univerze je na mestu vprašanje ali bi posamezni profesorji na trgu, brez blagovne znamke fakultete oziroma univerze, bili tako uspešni, oziroma na kakšen način se ovrednoti resurse univerze, ki so uporabljani pri posameznih študijah, raziskavah in podobno. Največje dodatne zaslužke v zadnjih petih letih naj bi beležili predstavniki fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ekonomsko-poslovne fakultete, fakultete za varnostne vede in medicinske fakultete. Najvišje dodatne prejemke naj bi služil nekdanji dekan kemijske fakultete Željko Knez, ki je ob plači v povprečju zaslužil še 6627 evrov mesečno, v celotnem obdobju pa dobrih 430.000 evrov. Sledi mu nekdanji dekan ekonomsko-poslovne fakultete Samo Bobek. Oba s Knezom sta se na zadnjih volitvah potegovala za mesto rektorja, ki naj bi zaslužil več kot 300.000 evrov. Med tistimi, ki so prejeli po okoli 200.000 evrov, so še Jurij Krope iz kemijske fakultete, Gorazd Meško iz fakultete za varnostne vede in dekan medicinske fakultete Ivan Kranjc.
