Razmere na Poljskem predstavljajo "jasno tveganje za kršitev" in napovedana deportacija Ahmada Šamija

Evropski poslanci menijo, da razmere na Poljskem predstavljajo "jasno tveganje za kršitev" evropskih temeljnih vrednot, vključno z vladavino prava, in so z danes sprejeto resolucijo tlakovali pot pripravi uradnega poziva k uporabi 7. člena pogodbe EU. Ta bi se lahko končala z odvzemom glasovalnih pravic Poljski.
Že včeraj so v evropskem parlamentu poslanci izrazili dvom v pravno državo na Malti, ki se ji v zadnjih nekaj tednih posvečajo že drugič. Tokrat so razmere v državi obravnavali zaradi umora novinarke Daphne Caruana Galizia pred mesecem dni, ki je sprožil konec oktobra proteste novinarjev pred parlamentom in množične demonstracije v maroški prestolnici Valetta. Malteški premier Joseph Muscat je zanikal vpletenost v njeno smrt in napovedal temeljito preiskavo.

V resoluciji so evropski poslanci pozvali Malto k okrepitvi delovanja pravne države, Evropsko komisijo pa k pozornemu spremljanju dogajanja v državi, da bo zagotovila nepristranski kazenski pregon. V evropskem parlamentu namreč ugotavljajo, da sta neodvisnost kazenskega pregona in sodstva pod vprašajem, saj interesi posameznikov vplivajo na postopke javnega odločanja. Na kritike malteške vlade iz vrst evropskih poslancev in primerjave njenega delovanja z narko karteli se je odzval podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans s pomirljivim tonom, češ, naj počakajo na odgovore iz preiskave. Spomnimo, da se je malteški premier Muscat pred nekaj meseci v zvezi s razkritji iz panamskih dokumentov o slamnatih podjetjih v Panami, ki velja za davčno oazo, znašel pod plazom očitkov o korupciji znotraj lastne družine in se je moral zagovarjati pred preiskovalnim odborom Evropskega parlamenta.

Malteški parlament je včeraj sprejel amandma parlamentarne sekretarke za državljanstvo Julie Farrugia, s katerim so državljanom, ki imajo težave z mentalnim zdravjem, omogočili pridobitev malteškega državljanstva. Malteška zakonodaja "ljudem nezdravega uma" ni omogočala pridobiti državljanstva, sedaj pa lahko tretje osebe, recimo skrbniki, v njihovem imenu podajo vlogo za državljanstvo. Amandma, ki odpravlja diskriminacijo pravic hendikepiranih in jim omogoča svobodo gibanja, je potrdila tudi opozicija. Namestnik vodje stranke nacionalistov Beppe Fenech Adami je izpostavil ironijo, da v času, ko parlament obravnava državljanske pravice, premier Muscat v Honkongu prodaja malteške pasoše.

Gibanje migrantom omejujejo, mar ne? Združeni narodi so danes opozorili, da je sodelovanje Evropske unije z libijskimi oblastmi pri zaustavitvi migrantskega toka preko Sredozemskega morja nehumano. EU pomaga libijskim oblastem pri prestrezanju migrantov na morju in jih nato vrača Libiji. Medtem so se Italija, Avstrija in Nemčija danes dogovorile za skupni, okrepljeni nadzor tovornih vlakov na italijanski strani mejnega prehoda na prelazu Brenner, ki poteka že od preteklega tedna. Cilj je ustaviti migrante že na italijanskih tleh, da bi preprečili nezakonite vstope v Avstrijo in Nemčijo. Kaže, da so ukrepi učinkoviti vsaj na področju azilne politike. V Avstriji so na primer letos zabeležili bistveno manj prošenj za azil kot lani. Do oktobra je avstrijsko notranje ministrstvo prejelo dobrih 21 tisoč prošenj za azil. Lani jih je bilo v enakem obdobju več kot 37 tisoč, kar pomeni, da se je število prošenj v omenjenem obdobju zmanjšalo za 43 odstotkov.

Pri nas najbrž izjeme potrjujejo pravilo. Sirskega begunca Ahmada Šamija, katerega za torek napovedana deportacija je razburkala slovensko javnost in ga pripeljala v parlament, včeraj niso vrnili na Hrvaško. Po napovedi premiera Cerarja bo vlada odločala o interesu države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Največja opozicijska stranka je danes napovedala kazenski pregon z ustavno obtožbo proti Cerarju, ker naj bi zlorabil svoj položaj, da je dosegel neizvršitev zakonite odločbe in začetek postopka deportacije begunca Šamija.
Koalicija je v odzivih previdna, strokovna javnost pojasnjuje. V dublinski uredbi ni omejitve, kdaj lahko država uveljavi diskrecijsko klavzulo. Velja pa, da se jo uporabi med postopkom obravnave prošnje za azil, je za STA pojasnila direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. Čeprav je postopek sirskega begunca Ahmada Šamija zaključen, bi ga lahko po njenem mnenju ponovno odprli.
 

Infokoncentrat je pripravila Saška.

Facebook Twitter Deli
0 comments