Prosti petki, patenti in poslovne skrivnosti

Da, tudi danes imamo infokoncentrat. Nismo v Venezueli. Čeravno nam diši ideja o prostih petkih, jih raje ne bi imeli, če bi ti prišli v paketu z energijsko krizo. O čem govorimo? V Venezueli so sprejeli nenavaden ukrep, s katerim bi razbremenili električno omrežje v državi. Predsednik Nicolas Maduro je izdal uredbo, ki določa, da bodo petki v letošnjem aprilu in maju za vse javne uslužbence dela prosti dnevi. Oskrba države z električno energijo je namreč v večini odvisna od naravnega pojava El Niño, ki pa v Venezueli trenutno ustvarja najhujšo sušo v zadnjih sedeminštiridesetih letih. 
    Glavno električno omrežje in hidroelektrarna Guri, ki proizvaja elektriko za štirideset odstotkov celotne države, sta pod hudim pritiskom. Maduro je prebivalce po televiziji pozval, naj bodo varčni z elektriko. Tako bodo lažje preživeli april in maj, ki naj bi bila najtežja v boju s sušo. Čeprav tridnevni vikend formalno ne velja za delavce v zasebnem sektorju, se pričakuje, da bodo tudi velika podjetja pridelala lastno elektriko za vsak petek, ali pa zmanjšala porabo vode in elektrike za dvajset odstotkov. Marca so Venezuelci že izvedli podoben ukrep, ko so se odločili za celotedenske velikonočne počitnice, da bi prihranili elektriko. Maduro trdi, da jim je to prihranilo dvaindvajset centimetrov višine vode v hidroelektrarni Guri, kar je enako štiristotim megavatom elektrike. 
    Kljub temu ne manjka kritikov zadnjega ukrepa. Ti menijo, da so dela prosti petki nesmiselni, saj bodo ljudje, ob poležavanju doma, prav tako porabljali elektriko. Po njihovem bi se država morala domisliti boljše rešitve.
    V aprilu se, na srečo, že začenja deževno obdobje v Venezueli in Kolumbiji, kar bi moralo pomagati olajšati trenutno stanje, zato ga ljudje že nestrpno pričakujejo.

O lajšanju trenutnega stanja pa se govori tudi v farmaciji. Izvedenci za zdravje pozdravljajo potezo farmacevtskega giganta GalaxoSmithKline, ki je javno oznanil, da bo prenehal z zaščito patentov v revnih državah. To bo omogočilo prodajo cenejših, generičnih različic zdravil njihove blagovne znamke. 
    Patentirana zdravila so draga že v razvitih državah, v revnih pa so načeloma popolnoma nedostopna. Podjetje GlaxoSmithKline je zato pred nedavnim izdalo podrobnosti permisivnejšega pristopa k upoštevanju njihove intelektualne lastnine. Po novem patentov za svoja zdravila ne bodo več vlagali v petdesetih najmanj razvitih državah, s spiska Združenih Narodov, in tudi državah z nizkimi prihodki. Ko bodo poslali na trg, na primer, novo zdravilo za HIV, to v državah kot so Afganistan ali Ruanda ne bo onemogočilo drugim proizvajalcem, da bi izdelali svoje cenejše različice tega zdravila.
    Kljub temu ostaja pod vprašajem, kako učinkovit bo ta ukrep v praksi. Veliko najmanj razvitih držav je namreč z dokumentom Svetovne trgovinske organizacije že izvzetih iz patentne problematike. Izpostaviti je treba tudi, da je učinkovito zdravljenje mnogih bolezni odvisno od ustrezno razvite lokalne zdravstvene infrastrukture. Tam je najprej treba opraviti napredno diagnostiko bolezni, da je potem uporaba zdravila učinkovita. Takšne zdravstvene infrastrukture pa marsikje še ni na voljo.

Da je velikodušno deljenje znanja podjetij še vedno bolj izjema kot pravilo, pa potrjuje naslednja novica. Po poročanju STA je Evropski parlament včeraj potrdil nova pravila na področju poslovnih skrivnosti. Ta naj bi zaščitila podjetja pred krajo informacij, ki jim zagotavljajo konkurenčno prednost. Nova pravila naj bi namreč zagotovila, da je nesnovno premoženje podjetij in njihovo unikatno znanje primerno zaščiteno. Direktiva med drugim uvaja evropsko definicijo poslovne skrivnosti – to je informacija, ki je skrivna, ima zaradi svoje skrivnosti poslovno vrednost in je predmet določenih korakov, katerih namen je ohraniti jo v tajnosti.
    Države članice EU bodo morale, v skladu z novim pravnim okvirom, določiti ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev možnosti uveljavljanja nadomestila oziroma odškodnine v primeru nezakonite pridobitve, uporabe in razkritja poslovnih skrivnosti. Prav tako določa besedilo pravila o zaščiti zaupnih informacij v pravnih postopkih.
    V razpravi z ministri so sicer poslanci opozarjali, da bo novinarjem ob teh pravilih še vedno treba zagotoviti dovolj svobode za njihovo delo, še posebej v povezavi z njihovimi preiskavami in viri. Kljub temu so mnoga evropska medijska združenja z novostjo nezadovoljna. Direktiva bi namreč lahko ogrozila novinarje in omejila njihovo sposobnost preiskovanja in poročanja o podjetjih. Izpostavljajo Panamske dokumente, ki znova pričajo o ključni vlogi novinarjev, žvižgačev in medijev pri obveščanju državljanov o temah javnega interesa.

Iz Strasbourga se premikamo v Ljubljano. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahteve za izločitev sodnic Vesne Žalik in Nine Betetto iz odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti zaradi zastaranja zadeve Patria. Obramba Janeza Janše je v začetku leta na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, 4. marca pa so na sodišče naslovili še zahtevo za izločitev obeh sodnic. Med njunimi, Janši vidnimi, pomanjkljivostmi obstaja tudi dvom v njuno nepristranskost.  O utemeljenosti zahteve, za izločitev sodnice poročevalke, bi moral odločati predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša. Vendar je zaradi stališča ustavnega sodišča in posledične možnosti, da bi njegovo odločanje utegnilo vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča, predlagal lastno izločitev. O predlogu za izločitev Žalikove bi torej morala, kot podpredsednica sodišča, odločati Betettova, a ker so jo zagovorniki prav tako izločali je sodišče moralo naprej odločiti o tej zahtevi Janše in njegovega odvetnika Matoza. Na občni seji sodišča so sodniki 4. aprila zahtevo za izločitev Betettove zavrnili kot neutemeljeno, saj niso našli niti subjektivnih niti objektivnih razlogov, ki bi vzbujali dvom v njeno nepristranskost. Betettova je nato v sredo odločala o zahtevi za izločitev Žalikove. Na podlagi podrobne preučitve argumentov za izločitev in pojasnil sodnice poročevalke, je obtožnico zavrnila kot neutemeljeno. O odločitvah glede zahtev za izločitev sodnic je prvi sicer poročal portal politikis.si.

Težave s sodišči je imel tudi gospod Kangler, a vendarle še vedno ni obupal nad politiko. Dvanajstega maja bo minilo osemindvajset let od rojstva Slovenske kmečke zveze, predhodnice današnje Slovenske ljudske stranke (SLS). Potekal bo kongres, kjer naj bi se Županova lista preimenovala v Novo ljudsko stranko Slovenije, s katero nameravajo tudi na naslednje državnozborske volitve. Kangler naj bi se na kongresu potegoval za predsednika programskega sveta in ne za vodjo stranke. Na njenem čelu naj bi ostal Vogrin, ki v podporo nekdanjemu mariborskemu županu, v njegovih sodnih postopkih, vodi tudi Odbor 2015. Na kongresu lahko bojda pričakujemo tudi nekdanjega kmetijskega ministra Cirila Smrkolja in nekdanjega župana Murske Sobote Antona Štihca. V povezavi z nameni Nove ljudske stranke Slovenije lahko najdemo fraze kot so: »prihodnost za mlade«, »posvečanje gospodarstvu«, »ukinjanje državnega določanja cen kmetijskih zemljišč« in »pravna država«.

Nova stranka bi zagotovo imela kaj za povedati tudi v zvezi s težavami Pohorske vzpenjače, ki spet ne obratuje. Delavci Marproma so prejšnji teden odkrili večjo napako na Pohorski vzpenjači. Napaka se je izkazala za sistemsko: gre za nepravilno obrabo prečnih osi sedmih stebrov. Kot je povedal predstavnik podjetja, Andrej Verlič, bo popravilo sedmih stebrov stalo okoli tristo tisoč evrov. Kdo bo kril stroške, se še ne ve. Če bo mestna občina odobrila njihov predlog sanacije, bodo gondolo zagnali do konca maja. Tako bi še lahko rešili poletno sezono na Pohorju. Proizvajalec žičniških naprav Leitner, pa bo podal svoje mnenje predvidoma v dveh tednih. S Pohorsko Gondolo, po propadu Športnega centra Pohorje, kot koncesionar mariborske občine upravlja javno avtobusno podjetje Marprom.

Infokoncentrat pripravila Katja.

Facebook Twitter Deli